Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

01.06.2015


Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!

Tromejnik –  prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov

Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:

“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:

“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”

Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:

“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”

V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.

Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.

“Juhe, pojdamo v Škof’če” 

V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.

Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:

“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”

Kaj pa občina?

“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”

Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.

Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.

Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni

Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.

Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:

“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”

Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:

“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”

Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev

Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.

Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).

Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.

Mateja Železnikar


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

01.06.2015


Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!

Tromejnik –  prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov

Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:

“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:

“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”

Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:

“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”

V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.

Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.

“Juhe, pojdamo v Škof’če” 

V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.

Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:

“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”

Kaj pa občina?

“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”

Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.

Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.

Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni

Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.

Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:

“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”

Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:

“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”

Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev

Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.

Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).

Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.

Mateja Železnikar


20.11.2023

Več svetlobe v naša življenja

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?


13.11.2023

dr. Bufon: 'Novi govorci so priložnost za razvoj narodne skupnosti'

Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?


06.11.2023

Duh upora ostaja živ

Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.


23.10.2023

Od svinčnikov Florjana Lipuša do prihodnosti Narodnega doma v Trstu - raziskave, ki odsevajo razmere v skupnosti

Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?


16.10.2023

Prostori zbliževanja, združevanja, sodelovanja in dialoga

Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku


02.10.2023

Kitarist Natko Štiglić in vokalistka Nina Fakin - od flamenka do slovenske popevke in hrvaškega popa

Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković


25.09.2023

Kaj se dogaja s poukom slovenščine in v slovenščini?

Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.


18.09.2023

'Čas je, da tudi v prestolnici avstrijske Koroške pokažemo, kaj imamo!'

V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca


11.09.2023

Z zaščito podnebja je enako kot z zaščito manjšin - vsi morajo biti za, drugače ne gre

Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica


05.09.2023

Srebrni breg - Porabje Sloveniji roko podaja

Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru


28.08.2023

'Moramo biti ljudje in si pomagati, pri tem ni nobenih meja'

Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.


19.06.2023

'Šola ne bo rešila manjšine'

Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov