Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

01.06.2015


Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!

Tromejnik –  prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov

Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:

“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:

“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”

Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:

“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”

V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.

Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.

“Juhe, pojdamo v Škof’če” 

V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.

Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:

“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”

Kaj pa občina?

“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”

Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.

Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.

Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni

Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.

Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:

“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”

Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:

“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”

Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev

Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.

Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).

Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.

Mateja Železnikar


Sotočja

872 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

01.06.2015


Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!

Tromejnik –  prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov

Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.

Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:

“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “

Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:

“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”

Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:

“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”

V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.

Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.

“Juhe, pojdamo v Škof’če” 

V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.

Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:

“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”

Kaj pa občina?

“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”

Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.

Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.

Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni

Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.

Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:

“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”

Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:

“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”

Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev

Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.

Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).

Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.

Mateja Železnikar


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


02.05.2022

Jezik je hrbtenica človeka

Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.


25.04.2022

Nikoli več!

Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.


11.04.2022

Slike časa

Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.


04.04.2022

'Beseda je kulturnemu človeku dragulj'

Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.


28.03.2022

Perspektive življenja

Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.


21.03.2022

Kulturno življenje se počasi in previdno prebuja

Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.


14.03.2022

Mir nas utemeljuje, če se poruši, je to za vedno

Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.


07.03.2022

Ne sprašuj, komu zvoni

Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.


28.02.2022

Odlikovanje je priznanje celotni slovenski manjšini

»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.


21.02.2022

Od odpisanega jezika do odpisane skupnosti ni dolga pot

Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.


14.02.2022

'Beseda materina, ti bistri vir si iz pečin...'

Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.


31.01.2022

Prisotni!

Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.


24.01.2022

Kako karantene in izolacije krojijo zamejski šolski vsakdan

Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!


17.01.2022

Čas je za pomembne odločitve

Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.


10.01.2022

Popisi prebivalstva so lahko usodni

Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.


03.01.2022

V 2022 izzivov ne bo manjkalo

Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.


27.12.2021

Naša ljubezen je pesem

Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.


20.12.2021

A veš, da se čas lahko ustavi,...

Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov