Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!
Tromejnik – prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov
Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.
Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:
“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:
“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”
Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:
“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”
V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.
Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.
“Juhe, pojdamo v Škof’če”
V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.
Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:
“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”
Kaj pa občina?
“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”
Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.
Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.
Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni
Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.
Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:
“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”
Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:
“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”
Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev
Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.
Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).
Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.
Mateja Železnikar
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Juhej, pojdemo od Tromejnika - stičišča tridržavnega narodnega parka - preko Reke, ki ima že stoletja tesne vezi s Slovenijo, in nastajajočega novega slovenskega knjižnega središča v Trstu do Škofič ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem!
Tromejnik – prvo srečanje treh predsednikov na stičišču treh parkov
Na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije so se minuli teden ob dnevu evropskih parkov srečali predsedniki vseh treh držav Borut Pahor, Janos Ader in Heinz Fischer. Poudarili so zavezanost trajnostnemu razvoju in podprli prihodnje čezmejno sodelovanje, rezultat katerega je tudi tridržavni narodni park. Vanj so se povezali krajinski park Goričko, avstrijski naravni park Raab/Raba in madžarski narodni park Örség/Stražna krajina.
Slovenski predsednik Borut Pahor se je na srečanju zavzel za mirno in uspešno sosedstvo:
“Da bodo otroci od nas prevzeli boljšo in kakovostnejšo dediščino, kot smo jo mi prejeli od svojih staršev. Mir nam to omogoča, odgovornost pa nalaga, … “
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je med drugim ugotovil, da je sodelovanje evropskih narodov zelo pomembno:
“Zadovoljen sem, da je ideja o naravnih in narodnih parkih zaživela tudi na evropski ravni.”
Madžarski predsednik Janos Ader je ustanovitev tridržavnega parka označil za uspeh, tako z vidika sodelovanja in črpanja evropskih sredstev kot z vidika skupnega razmišljanja. Ob tem je spomnil, da je bilo območje na skrajnem zahodu Madžarske dolgo časa za javnost zaprto:
“Na srečo nas ne deli več železna zavesa, ampak nas povezujejo turistični zemljevidi, ki so jih skupaj pripravili predstavniki vseh treh držav.”
V.d. direktorice krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa ob tem v pogovoru s Silvo Eöry poudarila tudi velik pomen sodelovanja z rojaki v Porabju in njihovo razvojno agencijo Slovenska krajina. Agencija upravlja vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku, kjer so predsedniki sklenili svoj obisk. Ministra za kmetijstvo Dejan Židan in za Slovence v zamejstvu Gorazd Žmavc, ki sta jih sprejela na kmetiji, sta zadovoljno poudarila, da gre za zgodovinski dogodek tako za slovensko manjšino v Porabju kot tudi za samo vzorčno kmetijo.
Zadovoljen je bil tudi predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, prav tako prepričan, da je bilo prvo srečanje predsednikov treh držav dobra promocija za v Porabju živeče rojake. Državna slovenska samouprava je sicer v petek z odprtjem obnovljenih prostorov proslavila 20-letnico svojega delovanja. Že od vsega začetka ima za svoj glavni cilj ohraniti slovenski jezik, kulturo in identiteto. Prav na tej osnovi so, pravi Ropoš, razvili tudi zelo pomembne institucije in prevzeli upravljanje dveh osnovnih šol. Več o doseženem v dveh desetletjih lahko slišite v oddaji.
“Juhe, pojdamo v Škof’če”
V Škofičah ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob Vrbskem jezeru ne zamre. Tako kot je pred več kot 100 leti nastalo slovensko prosvetno društvo, da bi poskrbelo za boljšo izobrazbo tam živečih rojakov, so pred tremi desetletji ustanovili dvojezični vrtec, takrat edini v vasi. Kot odgovor je nato svoja vrata odprl še nemški vrtec, pojasnjuje Magda Errenst, predsednica društva Edinost in občinska odbornica. Zanimanje za vpis otrok v dvojezični vrtec se v vseh teh letih ne zmanjšuje, ponosno dodaja. Nasprotno, povečuje se. Vse več družin z avstrijske Štajerske in Zgornje Avstrije se v Škofiče preseli prav zaradi vrtca Minka, pravi. Vseh nikoli ne morejo sprejeti, saj je prostora v njem samo za 25 otrok.
Nekoč povsem slovenska vas ima eno dvojezično tablo. Toda časi se tudi na zahodnem delu Južne Koroške spreminjajo in klima se izboljšuje. Nekoč zagrizeni nemško govoreči prebivalci, ki so nasprotovali kakršnemu koli znaku slovenske prisotnosti, so vse bolj naklonjeni dvojezičnosti, pravi Magda Errenst, ki skrbno neguje tudi domače slovensko narečje. Ko so postavljali dvojezično tablo za Holbiče/Techelweg je eden od prebivalcev, nekoč glasen nasprotnik slovenske navzočnosti, sam predlagal, da jo postavijo na njegovo zemljišče, kjer se dejansko začne naselje:
“Pri karti, ki sem jo izdala (interaktivnem zemljevidu Škofič – op.p) je prišel eden od lovcev, tudi on nekoč zelo zagrizen in protislovensko nastrojen, in me spraševal, ali mi je ostalo še kaj zemljevidov, saj se je, kot je dejal, z njimi zelo lahko orientirati. Pa je bilo napisano vse v slovenščini in še v narečju.”
Kaj pa občina?
“Občina je naklonjena dvojzičnosti. Bi pa pričakovala še malo več, saj sto odstotno nikoli nisem zadovoljna.”
Kot odbornica v občinskem svetu pa sogovornica zagotavlja, da bo skušala doseči še več vidne dvojezičnosti.
Daljšemu pogovoru prisluhnite v tokratni oddaji.
Odštevamo! Do odprtja novega slovenskega knjižnega središča v Trstu manj kot mesec dni
Preverili smo, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki ga tam živeči rojaki težko pričakujejo. Priprave na odprtje novega kulturnega središča na trgu Oberdan so na vrhuncu, novo slovensko knjižno središče oziroma prostor večkulturnega dialoga in predstavitve slovenske kulture, bo zaživelo na 180 kvadratnih metrih pod oboki mogočne palače tik ob deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine. Na trgu pred njim je pomembno prometno vozlišče, v bližini so Narodni dom, radiotelevizija RAI in pomembne slovenske organizacije. Pričakovanja so velika, priznava nekdanja upraviteljica tržaške knjigarne v ulici Svetega Frančiška Ilde Košuta, in to ne le med someščani slovenskih korenin, temveč tudi med Italijani, ki iščejo prevode slovenskih del v italijanskih jezik, topografske karte in vodnike po Slovenij.
Prostore novega knjižnega središča, ki bo namenjeno tudi predstavitvam različnih umetnikov in predavanjem, urejajo po načrtih slovenskih zamejskih arhitektov, avtorjev slovenske hiše na svetovni razstavi EXPO v Milanu. Njihovo glavno vodilo je bilo, pravi arhitekt Aleš Plesničar, odprtost:
“Prostor bo izrazito odprt, navzven in navznoter. Pogled se bo iz notranjosti odprl proti trgu in iz trga bo vedno mogoče videti, kaj se dogaja v notranjosti objekta… Galerija bo dala prostoru dinamiko, knjige pa bodo na vseh policah od tal do stropa in bodo objemale obiskovalce..”
Pomembno tudi simbolno vlogo Narodnega doma in arhitekta Maksa Fabianija so vnesli tudi v novo knjižno središče, saj so posodobljen element z Narodnega doma vključili v knjižne police. Odprtje, napovedano za 23. junij, težko pričakujejo tudi zamejski pisatelji, ki so med rojaki v sosednjih državah zelo priljubljeni. Bralci jih pogosto kličejo in sprašujejo, kje lahko kupijo njihove knjige. Ne morem jih poslati kamorkoli, je Mirjam Muženič povedal pisatelj in novinar Dušan Jelinčič:
“Za avtorje je to res velik problem in je bil takorekoč nerešljiv. Sedaj se bo končno rešil.”
Manjšinske volitve na Hrvaškem – medijska tišina in nezainteresiranost volivcev
Ob medjski tišini in v ozračju povečane nestrpnosti, na kar so v nedavni deklaraciji zelo zaskrbljeni opozorili manjšinski poslanci v hrvaškem saboru, so v nedeljo potekale četrte volitve za svete in predstavnike narodnih manjšin, ki imajo predvsem svetovalno naravo. Odziv je bil, kot ugotavlja Marjana Mirković, tudi tokrat slab, v povprečju niti 11 odstoten, najboljši sicer med pripadniki madžarske in romske narodne skupnosti. Za slovensko manjšinsko samoupravo so znova najštevilčneje glasovali v Zagrebu, kjer se je volitev udeležilo več kot sto volilnih upravičencev (od skupaj 2.222), najslabši odziv pa je bil z eno oddano glasovnico v Štrigovi (od skupaj 66). V Primorsko-goranski županiji, kjer po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2011 živi največ rojakov, se je odzvalo komaj nekaj nad trideset volivcev, kljub temu, da je predlagatelj, društvo Bazovica, z glasilom Sopotja tokrat posebej poskrbelo za obveščanje.
Slovenska manjšina tudi tokrat ni predlagala kandidatov za vsa razpisana mesta in tudi tokrat večjih sprememb ni: na vseh ravneh – županijski, mestni in občinski -, je bilo izvoljenih 9 od možnih 11 slovenskih manjšinskih svetov (4 županijski: Mesto Zagreb ter Primorsko-goranska, Splitsko-dalmatinska in Istrska županija; 4 na mestni ravni: Reka, Split, Umag in Pulj in svet Občine Matulji) ter 14 od možnih 19 predstavnikov (5 na županijski ravni: Osješko-baranjska, Zadrska, Šibeniško-kninska, Karlovška in Varaždinska županija; 7 na mestni: Osijek, Poreč, Zadar, Opatija, Samobor, Karlovec in Varaždin, ter 2 na občinski ravni, v Cestici in Štrigovi).
Kar zadeva kandidate, gre bolj ali manj za dosedanje člane, ki so jih predlagala društva, novost pa sta svet v Matuljih in predstavnica v Štrigovi, ki jih do zdaj ni bilo. V oddaji sicer lahko prisluhnete doktorici Barbari Riman, rojakinji z Reke, ki je bila vnovič izvoljena v svet slovenske manjšine Primorsko-goranske županije in med drugim pričakuje, da bo tako morda pripomogla k ustanovitvi že več let napovedovanega Centra za raziskovanje manjšin na Reki, ki naj bi zaživel na reški univerzi. V oddaji pa tokrat pove več o tesnih vezeh, ki jih imajo Slovenci z Reko in segajo že v 15. stoletje.
Mateja Železnikar
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!
O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov