Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem in druge aktualne zgodbe rojakov iz soseščine.
Programi pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem pri integraciji v družbo
V Avstrijo bi se lahko letos, kot so pred dnevi poročale tiskovne agencije, zateklo 70.000 prebežnikov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili več kot 20.000 prošenj za azil, lani v celem letu 28.000. Več sto jih nameravajo namestiti tudi na avstrijskem Koroškem, kjer pa domačini temu niso najbolj naklonjeni. V Pliberku, kjer so sprejeli 45 beguncev, občinske oblasti tudi z resolucijo nasprotujejo načrtom, da bi prebežnike nastanili v tamkajšnji kasarni.
Drugače je v Železni Kapli, kjer 100 prebežnikov živi že več mesece in težav z njimi nimajo, pravi tamkajšnji župan Franc Jožef Smrtnik. Sprejeli so 40 žensk in otrok, veliko jih prihaja iz afriških držav, ter 60 moških. Večina jih je iz Sirije in z drugih kriznih žarišč. Na začetku so bili prebivalci nekoliko skeptični, toda imamo ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji, pravi župan, to so cerkvene ustanove in posamezniki, ki jih učijo nemščine in jim drugače pomagajo pri vključevanju v družbo. Poseben projekt je pripravila tudi občina. Vsak teden tako dva ali trije prebežniki skupaj s komunalnimi delavci kosijo travo na občinskih površinah in čistijo trg. Tako tudi oni dobijo priznanje in se nekoliko integrirajo, pravi župan Franc Jožef Smrtnik, ki se zaveda, da bo prebežnikov v Avstriji vse več:
“V prihodnje bo to velik problem. Vedno več jih bo prihajalo in države bodo imele težave, kako pojasniti ljudem, ki tudi sami čutijo gospodarsko krizo, naj sprejmejo prebežnike. Menim pa da, če gre za ljudi, moraš biti human.”
Usposabljanje za delo s prebežniki na celovški univerzi
Na celovški univerzi Alpe Adria so skupaj z inštitutoma za psihologijo in pedagogiko, celovško zvezo za visoko šolstvo ter centrom za mirovno vzgojo pripravili poseben študijski program, ki bo trajal tri semestre (dva semestra predavanj in semester praktičnega dela), študenti pa bodo na koncu dobili potrdilo oziroma certifikat za delo s prebežniki. Ideja se je porodila v društvu Aspis, ki deluje na področju psihosocialne pomoči, znotraj programa Melon, s katerim že več let pomagajo beguncem na različnih področjih, tudi pri učenji nemščine, pojasnjuje Veronika Ölkrug:
“Opazili smo, da želi veliko ljudi pomagati beguncem, vendar ne vedo, kako. In prav zato smo se odločili pripraviti izobraževalni program uposabljanja za pomoč beguncem.”
Rojak Daniel Wutti, ki je med drugim preučeval tudi posledice travm, ki jih je koroškim Slovencem povzročila nasilna izselitev in pregon med 2. svetovno vojno, ob tem pojasnjuje, da jih je odziv na sam projekt, ki je za zdaj še pilotni, presenetil.
“Namen je bil ponuditi študentom celovške univerze res kakovosten izobraževalni program. Kmalu pa se je pokazala možnost, da v njem sodelujejo tudi sami begunci.”
Prvi sklop vključuje pet predavanj. Prvo – gre dejansko za ciklus predavanj – je zelo široko, saj obravnava medije, medkulturne vidike, islamofobijo in predsodke, psihološke travme, delovanje nevladnih organizacij, pravo in azilno politiko. Na drugem predavanju z naslovom “Srečanje s tujim” pa se študenti srečajo z drugo kulturo in ob tem spoznajo tudi sami sebe, pravi Veronika Ölkrug:
“Gre za nekakšno samorefleksijo, ob pomoči beguncev, ki so sestavni del teh predavanj.”
V praktičnem delu bodo, po besedah Marcela Leuschnerja, enega od avtorjev programa, študenti pridobili medkulturne, psihosocialne in socialne kompetence, ki so pri delu z begunci in prosilci za azil najpomembnejše. Prebežniki namreč prihajajo z različnih koncev sveta, iz različnih kulturnih krogov. Nujno je tudi delo s travmatiziranimi ljudmi, ki bežijo zaradi vojn. V študijskem projektu sodeluje 28 rednih študentk in študentov ter 8 beguncev. Največ jih je iz Afganistana, in to iz različnih etničnih skupin, sodeluje tudi begunka iz Čečenije, s Kavkaza, ter po en begunec iz Irana, Nigerije in Somalije. Vsi so vpisani kot izredni študenti, štipendira pa jih univerza. Bilo je kar nekaj težav, da so privabili prebežnike, pravi Daniel Wutti. Precej večje je bilo zanimanje študentov, zato so morali vpis omejiti. Kakšna pa je dejanska klima, kakšen odnos imajo ljudje na avstrijskem Koroškem do prebežnikov? Ni najboljša, pravi Daniel Wutti:
“Koroška je precej periferna dežela, Celovec je majhno mesto in na podeželju ljudje prebežnikov niso vajeni. Tu je tudi veliko Korošcev, ki se skušajo na vse načine obraniti in zatajiti svoje slovenske korenine. Že tu imajo veliko predsodkov, tudi glede Slovencev, ki so neposredni sosedi. Vse to se prenese tudi na druge narode in prebežnike, ki so jim še bolj oddaljeni.”
Vendar pa, dodaja Wutti, zaznavajo tudi povsem nasprotne odzive. Veliko je ljudi, ki prihajajo s podeželja, iz krajev, kamor so naselili prebežnike. Vidijo predsodke v družbi in želijo se naučiti, kako pomagati pri njihovem preseganju. Veliko zanimanja je tudi med potomci beguncev, ki so se v Avstrijo zatekli med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zdaj željo razumeti, kaj se je dogajalo njihovim staršem.
“Pomembno je, da pomagajo ljudje, ki so na lastni koži občutili, kako je biti begunec. Upamo, da bodo po opravljenem programu in s certifikatom, ki ga bodo dobili, svoje znanje uspešno širili in pomagali drugim prebežnikom.”
Daljši pogovor z avtorji projekta usposabljanja za delo z begunci lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja, v kateri gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Priznanje je dobila, kot je zapisano v utemeljitvi, za svoj izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Njen roman Angeli pozabe, za katerega je prejela številna priznanja in nagrade, zdaj živi svoje življenje, pravi.
Valerija Perger: “Znanje slovenščine v Porabju je vse slabše”
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Na obisku pri učencih na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, smo se pogovarjali z učiteljico – asistentko iz Slovenije Metodo Perger, ki je navdušena nad tamkajšnjimi drugošolci. So kot spužve, pravi, saj vpijejo vsako besedo in čeprav niso slovenskih korenin, se z veseljem učijo slovenščino. Madžarski otroci se zelo trudijo, opaža učiteljica, ki na porabskih šolah pomaga že četrto leto. Ker so razredi majhni, se lahko veliko več ukvarja s posameznimi učenci. Zaskrbljena zaradi kakovosti pouka slovenščine pa je višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno opozarja, da v Porabju nujno rabijo več gostujočih učiteljev iz Slovenije.
“Na vsaki šoli bi rabili kakšnega res zagnanega učitelja slovenskega jezika, ki bi ne le navduševal učence, temveč bi vzpostavil slovensko komunikacijo v šolskih zbornicah in na hodnikih. Te je namreč vedno manj. Na šole prihaja vedno več učiteljev Madžarov, ki morajo pravno formalno narediti izpit iz slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, da bi učencem učinkovito posredovali slovenščino in širili pozitiven odnos do jezika.”
Prav to je, je prepričana Valerija Perger, največji problem. Znanje slovenskega jezika se, po njenem mnenju, drastično slabša, rezultati pa so, glede na vloženi trud, preskromni.
Slovenski učitelji v varaždinskih osnovnih šolah. Kako dolgo še?
V Varaždinu so pred nekaj leti med učenci tamkajšnjih osnovnih šol in njihovimi starši naredili anketo o morebitnih prijavah k pouku slovenskega jezika in kulture. Zanimanje je bilo veliko in prav na osnovi te ankete je nastal projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaški šolskimi oblastmi, v okviru katerega je letos dopolnilni pouk slovenščine uspešno končalo 165 učencev 13 osnovnih šol na območju varaždinske županije. Več kot 50 dijakov pa se je slovenščino učilo na Varaždinski gimnaziji. Podatki so spodbudni in želeli bi se, da se ta projekt nadaljuje, pravi Barbara Antolić Vupora, predstavnica slovenske narodne skupnosti v Varaždinski županiji in ena najzaslužnejših, da je pouk zaživel. Gre za poseben model izobraževanja. Hrvaška zagotovi materialne pogoje za pouk (prostore, zvezke, prevoz učencev.), ki ga izvajajo učitelji iz Slovenije. Izobraževanje je tako bolj kakovostno, je prepričana pobudnica projekta, pa ne le to:
“Učitelji iz Slovenije ne le, da bolj obvladajo sam jezik, s sabo prinesejo tudi slovensko kulturo in dodaten narodni naboj, narodno osveščenost… Z izvornimi govorci imamo možnost, da spet pridemo v stik z materinščino. Z anketo smo namreč dokazali, da so imeli učenci v tretjem ali četrtek kolenu svojce v Sloveniji.”
Poleg tega pa, opozarja sogovornica, se je okrepilo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi osnovnimi šolami, pripravljajo skupne projekte. Gre za dodano vrednost in obojestransko korist, povezovanje na lokalni in regionalni ravni, k čemer spodbujajo tudi v evropski uniji, je prepričana Barbara Antolić Vupora, ki pa še vedno nima zagotovil, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu.
“Na ministrstvu za izobraževanje so rekli, da naj bi prihodnje leto pouk še bil, toda… Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je napovedal, da se bo sestal z ministrstvom za izobraževanje in da bodo to obravnavali prioritetno, vendar povratne informacije nimam. Tudi uradnih zagotovil ni. Vsaj meni niso znana.”
Ljubitelji gledališke umetnosti se boste morda odpravili k rojakom v Furlanijo-Julijsko krajino. V oddaji vas namreč vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav in načrtujejo sodelovanja z gledališči iz Slovenije.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem in druge aktualne zgodbe rojakov iz soseščine.
Programi pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem pri integraciji v družbo
V Avstrijo bi se lahko letos, kot so pred dnevi poročale tiskovne agencije, zateklo 70.000 prebežnikov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili več kot 20.000 prošenj za azil, lani v celem letu 28.000. Več sto jih nameravajo namestiti tudi na avstrijskem Koroškem, kjer pa domačini temu niso najbolj naklonjeni. V Pliberku, kjer so sprejeli 45 beguncev, občinske oblasti tudi z resolucijo nasprotujejo načrtom, da bi prebežnike nastanili v tamkajšnji kasarni.
Drugače je v Železni Kapli, kjer 100 prebežnikov živi že več mesece in težav z njimi nimajo, pravi tamkajšnji župan Franc Jožef Smrtnik. Sprejeli so 40 žensk in otrok, veliko jih prihaja iz afriških držav, ter 60 moških. Večina jih je iz Sirije in z drugih kriznih žarišč. Na začetku so bili prebivalci nekoliko skeptični, toda imamo ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji, pravi župan, to so cerkvene ustanove in posamezniki, ki jih učijo nemščine in jim drugače pomagajo pri vključevanju v družbo. Poseben projekt je pripravila tudi občina. Vsak teden tako dva ali trije prebežniki skupaj s komunalnimi delavci kosijo travo na občinskih površinah in čistijo trg. Tako tudi oni dobijo priznanje in se nekoliko integrirajo, pravi župan Franc Jožef Smrtnik, ki se zaveda, da bo prebežnikov v Avstriji vse več:
“V prihodnje bo to velik problem. Vedno več jih bo prihajalo in države bodo imele težave, kako pojasniti ljudem, ki tudi sami čutijo gospodarsko krizo, naj sprejmejo prebežnike. Menim pa da, če gre za ljudi, moraš biti human.”
Usposabljanje za delo s prebežniki na celovški univerzi
Na celovški univerzi Alpe Adria so skupaj z inštitutoma za psihologijo in pedagogiko, celovško zvezo za visoko šolstvo ter centrom za mirovno vzgojo pripravili poseben študijski program, ki bo trajal tri semestre (dva semestra predavanj in semester praktičnega dela), študenti pa bodo na koncu dobili potrdilo oziroma certifikat za delo s prebežniki. Ideja se je porodila v društvu Aspis, ki deluje na področju psihosocialne pomoči, znotraj programa Melon, s katerim že več let pomagajo beguncem na različnih področjih, tudi pri učenji nemščine, pojasnjuje Veronika Ölkrug:
“Opazili smo, da želi veliko ljudi pomagati beguncem, vendar ne vedo, kako. In prav zato smo se odločili pripraviti izobraževalni program uposabljanja za pomoč beguncem.”
Rojak Daniel Wutti, ki je med drugim preučeval tudi posledice travm, ki jih je koroškim Slovencem povzročila nasilna izselitev in pregon med 2. svetovno vojno, ob tem pojasnjuje, da jih je odziv na sam projekt, ki je za zdaj še pilotni, presenetil.
“Namen je bil ponuditi študentom celovške univerze res kakovosten izobraževalni program. Kmalu pa se je pokazala možnost, da v njem sodelujejo tudi sami begunci.”
Prvi sklop vključuje pet predavanj. Prvo – gre dejansko za ciklus predavanj – je zelo široko, saj obravnava medije, medkulturne vidike, islamofobijo in predsodke, psihološke travme, delovanje nevladnih organizacij, pravo in azilno politiko. Na drugem predavanju z naslovom “Srečanje s tujim” pa se študenti srečajo z drugo kulturo in ob tem spoznajo tudi sami sebe, pravi Veronika Ölkrug:
“Gre za nekakšno samorefleksijo, ob pomoči beguncev, ki so sestavni del teh predavanj.”
V praktičnem delu bodo, po besedah Marcela Leuschnerja, enega od avtorjev programa, študenti pridobili medkulturne, psihosocialne in socialne kompetence, ki so pri delu z begunci in prosilci za azil najpomembnejše. Prebežniki namreč prihajajo z različnih koncev sveta, iz različnih kulturnih krogov. Nujno je tudi delo s travmatiziranimi ljudmi, ki bežijo zaradi vojn. V študijskem projektu sodeluje 28 rednih študentk in študentov ter 8 beguncev. Največ jih je iz Afganistana, in to iz različnih etničnih skupin, sodeluje tudi begunka iz Čečenije, s Kavkaza, ter po en begunec iz Irana, Nigerije in Somalije. Vsi so vpisani kot izredni študenti, štipendira pa jih univerza. Bilo je kar nekaj težav, da so privabili prebežnike, pravi Daniel Wutti. Precej večje je bilo zanimanje študentov, zato so morali vpis omejiti. Kakšna pa je dejanska klima, kakšen odnos imajo ljudje na avstrijskem Koroškem do prebežnikov? Ni najboljša, pravi Daniel Wutti:
“Koroška je precej periferna dežela, Celovec je majhno mesto in na podeželju ljudje prebežnikov niso vajeni. Tu je tudi veliko Korošcev, ki se skušajo na vse načine obraniti in zatajiti svoje slovenske korenine. Že tu imajo veliko predsodkov, tudi glede Slovencev, ki so neposredni sosedi. Vse to se prenese tudi na druge narode in prebežnike, ki so jim še bolj oddaljeni.”
Vendar pa, dodaja Wutti, zaznavajo tudi povsem nasprotne odzive. Veliko je ljudi, ki prihajajo s podeželja, iz krajev, kamor so naselili prebežnike. Vidijo predsodke v družbi in želijo se naučiti, kako pomagati pri njihovem preseganju. Veliko zanimanja je tudi med potomci beguncev, ki so se v Avstrijo zatekli med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zdaj željo razumeti, kaj se je dogajalo njihovim staršem.
“Pomembno je, da pomagajo ljudje, ki so na lastni koži občutili, kako je biti begunec. Upamo, da bodo po opravljenem programu in s certifikatom, ki ga bodo dobili, svoje znanje uspešno širili in pomagali drugim prebežnikom.”
Daljši pogovor z avtorji projekta usposabljanja za delo z begunci lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja, v kateri gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Priznanje je dobila, kot je zapisano v utemeljitvi, za svoj izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Njen roman Angeli pozabe, za katerega je prejela številna priznanja in nagrade, zdaj živi svoje življenje, pravi.
Valerija Perger: “Znanje slovenščine v Porabju je vse slabše”
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Na obisku pri učencih na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, smo se pogovarjali z učiteljico – asistentko iz Slovenije Metodo Perger, ki je navdušena nad tamkajšnjimi drugošolci. So kot spužve, pravi, saj vpijejo vsako besedo in čeprav niso slovenskih korenin, se z veseljem učijo slovenščino. Madžarski otroci se zelo trudijo, opaža učiteljica, ki na porabskih šolah pomaga že četrto leto. Ker so razredi majhni, se lahko veliko več ukvarja s posameznimi učenci. Zaskrbljena zaradi kakovosti pouka slovenščine pa je višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno opozarja, da v Porabju nujno rabijo več gostujočih učiteljev iz Slovenije.
“Na vsaki šoli bi rabili kakšnega res zagnanega učitelja slovenskega jezika, ki bi ne le navduševal učence, temveč bi vzpostavil slovensko komunikacijo v šolskih zbornicah in na hodnikih. Te je namreč vedno manj. Na šole prihaja vedno več učiteljev Madžarov, ki morajo pravno formalno narediti izpit iz slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, da bi učencem učinkovito posredovali slovenščino in širili pozitiven odnos do jezika.”
Prav to je, je prepričana Valerija Perger, največji problem. Znanje slovenskega jezika se, po njenem mnenju, drastično slabša, rezultati pa so, glede na vloženi trud, preskromni.
Slovenski učitelji v varaždinskih osnovnih šolah. Kako dolgo še?
V Varaždinu so pred nekaj leti med učenci tamkajšnjih osnovnih šol in njihovimi starši naredili anketo o morebitnih prijavah k pouku slovenskega jezika in kulture. Zanimanje je bilo veliko in prav na osnovi te ankete je nastal projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaški šolskimi oblastmi, v okviru katerega je letos dopolnilni pouk slovenščine uspešno končalo 165 učencev 13 osnovnih šol na območju varaždinske županije. Več kot 50 dijakov pa se je slovenščino učilo na Varaždinski gimnaziji. Podatki so spodbudni in želeli bi se, da se ta projekt nadaljuje, pravi Barbara Antolić Vupora, predstavnica slovenske narodne skupnosti v Varaždinski županiji in ena najzaslužnejših, da je pouk zaživel. Gre za poseben model izobraževanja. Hrvaška zagotovi materialne pogoje za pouk (prostore, zvezke, prevoz učencev.), ki ga izvajajo učitelji iz Slovenije. Izobraževanje je tako bolj kakovostno, je prepričana pobudnica projekta, pa ne le to:
“Učitelji iz Slovenije ne le, da bolj obvladajo sam jezik, s sabo prinesejo tudi slovensko kulturo in dodaten narodni naboj, narodno osveščenost… Z izvornimi govorci imamo možnost, da spet pridemo v stik z materinščino. Z anketo smo namreč dokazali, da so imeli učenci v tretjem ali četrtek kolenu svojce v Sloveniji.”
Poleg tega pa, opozarja sogovornica, se je okrepilo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi osnovnimi šolami, pripravljajo skupne projekte. Gre za dodano vrednost in obojestransko korist, povezovanje na lokalni in regionalni ravni, k čemer spodbujajo tudi v evropski uniji, je prepričana Barbara Antolić Vupora, ki pa še vedno nima zagotovil, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu.
“Na ministrstvu za izobraževanje so rekli, da naj bi prihodnje leto pouk še bil, toda… Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je napovedal, da se bo sestal z ministrstvom za izobraževanje in da bodo to obravnavali prioritetno, vendar povratne informacije nimam. Tudi uradnih zagotovil ni. Vsaj meni niso znana.”
Ljubitelji gledališke umetnosti se boste morda odpravili k rojakom v Furlanijo-Julijsko krajino. V oddaji vas namreč vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav in načrtujejo sodelovanja z gledališči iz Slovenije.
Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.
Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.
Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.
Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!
Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolženega za energijo in trajnostni razvoj. Vabimo vas na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. S porabskim Slovencem Lacijem Kovačem predstavljamo Števanovce in preverjamo, kako to vroče poletje preživljajo v Kvarnerju. Slovenski gosti so, kot kaže, zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi tamkajšnji turistični delavci, saj so Slovenci po obisku takoj za nemškimi turisti.
Rojakom v Benečiji se je ob koncu svojega mandata z obiskom zahvalil veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. Z Milošem Budinom, vodjo Gledališča Furlanije - Julijske krajine v Trstu, govorimo o novi sezoni in nadaljnjem sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Preverjamo poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem. Z donom doktorjem Ivico Križem, rojakom iz Prezida, se pogovarjamo tudi o posledicah najnovejših zapletov z arbitražnim sporazumom in predstavljamo mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo sodelavko Zveze Slovencev na Madžarskem.
Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Nov Mataj in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. V Porabju so slovesno odprli slovensko vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnje postala osrednji center za druženje, izobraževanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje med mladimi za študij v Sloveniji, na Rebrci, na avstrijskem Koroškem, pa kaj so v tednu dni ustvarili mladi umetniki.
Razmere med rojaki v sosednjih državah se spreminjajo in vse teže bo govoriti o pripadnosti slovenskemu narodu, na osnovi najnovejših raziskav ugotavlja Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pristojni za dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem želijo s projektom kompetenčnih ocen izboljšati poučevanje v slovenskem jeziku in tako tudi dvigniti raven znanja slovenščine med učenci. Kakšni so rezultati projekta, ki so ga začeli poskusno uvajati pred dvema letoma, nas zanima v tokratni oddaji. Odpravili smo se na tradicionalno srečanje porabskih Slovencev, tokrat v Andovce, skupaj z rojakom doktorjem Boštjanom Surino pa vas povabimo v Prirodoslovni muzej na Reki, kjer so na ogled zanimive zbirke.
Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo športu, ki je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Na čezmejno sodelovanje stavijo, kot lahko slišite, tudi v športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ustanovljenem že leta 1923. Gostimo predsednico novega sveta slovenske narodne skupnosti v občini Matulji Rozo Jelenič in se pogovarjamo z udeleženci 10. mladinske poletne šole slovenščine. Vnovič se odpravimo v Benečijo, Na "Postajo Topolôve", zanimiv umetniški projekt, ki pod Kolovrat vedno znova privabi množico ljudi. Skupaj z udeleženci etnološkega tabora pa raziskujemo kulinarične običaje Porabja. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!
Skupina učiteljev iz Porabja je tokrat svoje znanje slovenščine izpopolnjevala v Radencih. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom sveta slovenske narodne skupnosti v Primorsko-goranski županiji Vasjo Simoničem, rojakom iz Lovrana, se pogovarjamo tudi o pripravljenosti Slovencev iz Kvarnerja za sodelovanje v manjšinskih predstavništvih ter o pomenu samih svetov. Še naprej spremljamo usodo Novic - tednika koroških Slovencev. Kakšen naj bi bil v prihodnje ta časopis, so konec tedna razpravljali predstavniki lastnikov, dveh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odpravili smo se tudi v Špeter in z zadnjimi štirimi beneškimi Čedermaci, zlatomašniki, obujali spomine na 50 let njihovega delovanja, predanega tam živečim Slovencem ter se pridružili romarjem na Višarje. Slišite pa lahko tudi nekaj utrinkov z letošnjega srečanja Dobrodošli doma, ki je potekalo na Ptuju, in predlogov, ki so jih dali rojaki na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, naslovljenem »Slovenke in Slovenci iz tujine za uspešno Slovenijo«. Predlogov je bilo kar nekaj, manj pa je bilo tistih, ki so jim bili namenjeni.
Pouka je konec, nas pa zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem se pogovarjamo s predstavnikom ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom, sekretarjem v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolženim za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser. V oddaji lahko slišite tudi nekaj odzivov na odprtje novega tržaškega knjižnega središča, tudi uglednega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pa pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.
Odpravili smo se na slovensko gimnazijo v Celovec, kjer poteka sklepni del mature – letos prvič enotne po vsej Avstriji. Dijake ta teden čaka še ustni izpit iz izbranega predmeta. Pred tem so večinoma zelo uspešno opravili pisni izpit in predznanstveno oziroma seminarsko nalogo z zagovorom, kjer so se srečali tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Kaj pa je bilo najtežje, nas zanima v oddaji. Uredniška ekipa osrednjega tednika koroških Slovencev – Novice - bo morala prvega julija oditi, če ji lastniki ne bodo preklicali odpovedi zaposlitev. Razlog za odpovedi so bile finančne težave časnika, ki naj bi bile za zdaj rešene. Kaj pa novinarji in uredniki, zadolženi za vsebino tednika, enega redkih, ki mu v teh časih naklada raste? Prisluhnite oddaji. Gostimo Draga Štoko, tržaškega Slovenca, nekdanjega predsednika Sveta slovenskih organizacij, in Tatjano Jedriško Pančelat, rojakinjo iz Medveje pri Lovranu, zelo dejavno literatko. Na romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava pospremimo skupino 14-ih porabskih Slovencev. Več dni hoje, tudi po 50 kilometrov na dan, v vremenu, ki planincem ni bilo naklonjeno, toda …. Ali so osvojili najvišji slovenski vrh? Poslušajte oddajo.
V oddaji tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji in s tem tudi slovenskega tednika Novice. Gostimo Sarah Martino Rogaunig, koroško Slovenko, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Majo Smotlak, rojakinjo s Tržaškega, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v oddaji. Odpravili smo se v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole, in skupaj z monoštrskim komornim zborom praznovali 10–letnico njegovega delovanja. Z mlado rojakinjo s Kvarnerja Roberto Cetina pa se pogovarjamo o študiju oblikovanja. Kot študentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost sodeluje na zaključni razstavi študentskih del, za svojo kreativnost pa je bil odlikovana že kot dijakinja. Prisluhnite rojakom in njihovim zgodbam v oddaji Sotočja!
Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov