Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 13.7.2015

13.07.2015


S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...

Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.

“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”

pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.

Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:

“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”

V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.

Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.

Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.

Vas Topolovo - Toupalove - Topolove

foto: arhiv Novi Matajur

Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.

“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”

Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:

“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”

Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:

“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”

52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.

Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 13.7.2015

13.07.2015


S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...

Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.

“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”

pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.

Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:

“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”

V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.

Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.

Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.

Vas Topolovo - Toupalove - Topolove

foto: arhiv Novi Matajur

Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.

“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”

Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:

“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”

Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:

“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”

52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.

Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


16.06.2014

Sotočja 16.6.2014

Slovenci v Italiji bodo skladno z zaščitnim zakonom iz Rima letos dobili dobrih 5,4 milijona evrov. Predlagana razdelitev denarja in načrti za spremembe financiranja pa že dvigujejo prah. Podrobneje o tem v tokratnih Sotočjih. Pozornost tokrat posvečamo avstrijskemu pravnemu redu in spoštovanju pravic slovenske narodne skupnosti. Odpravili smo se v Geopark Karavanke, ki povezuje slovensko in avstrijsko Koroško. Člane kulturnega in turističnega društva Andovci smo pospremili na pot od Malega Triglava v Porabju do vznožja Triglava in se spomnili slovenskih športnikov na Hrvaškem. Na pobudo Slovenskega doma v Zagrebu je nastala tretja iz serije monografij o pomembnih ljudeh slovenskega rodu, ki so zaznamovali hrvaško zgodovino. Po gledaliških in likovnih umetnikih so zdaj svojo knjigo dobili tudi športniki. Podrobnosti slišite v oddaji Sotočja!


09.06.2014

Sotočja 9.6. 2014

Štefan Merkač je pri koroški deželni vladi zadolžen za pripravo načrta energetskega preobrata. O ambicioznih okoljevarstvenih ciljih in poti do njihove uresničitve pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Na obisku v Porabju smo se pridružili bodočim učiteljem v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem. S strokovnim slavističnim simpozijem na Opčinah pri Trstu so strokovnjaki počastili bližajoči se 90. rojstni dan slovenskega literata Alojza Rebule. O njegovem delu in pomenu za slovensko literaturo lahko več slišite v tokratni oddaji. Gostimo pa tudi umetniško družino Zelenko, zaslužno za oživitev istrskega mesteca Grožnjan, mesta umetnikov, ki praznuje 50-letnico.


02.06.2014

Sotočja 2.6.2014

Sotočja so tokrat precej politično obarvana. Gostimo namreč bodočo evropsko poslanko Angeliko Mlinar, koroško Slovenko, ki se bo med drugim v Bruslju, kot pravi, zavzemala tudi za več neposredne demokracije v evropski uniji. O prvih vtisih po začetku mandata v Budimpešti pripoveduje Erika Köleš Kiš, prva zagovornica slovenske manjšine v madžarskem parlamentu. Rojaki na tržaškem in goriškem so zadovoljni z rezultati občinskih volitev, ki so potekale hkrati z evropskimi. Tamkajšnje dvojezične občine bodo namreč tudi v prihodnje vodili župani iz vrst Slovencev. Manj spodbudni so bili rezultati v Benečiji in Reziji. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Odpravili pa smo se še Buzet, kjer so se skupaj z društvom Lipa predstavili učenci dopolnilnega pouka slovenščine z Reke, Pulja, Buzeta in Čabra.


26.05.2014

Sotočja 26.05.2014

V Sotočjih se tokrat nismo mogli izogniti volitvam v Evropski parlament. Rojaki na Hrvaškem so nezadovoljni, ne le zaradi slabe obveščenosti temveč tudi zaradi nezainteresiranosti političnih strank za njihove glasove. Nekdanji novinar in urednik Bojan Brezigar, novi predsednik izdajatelja Primorskega dnevnika, ocenjuje, da so razmere na dnevniku zelo kritične, vendar nevarnosti, da bi propadel, ni. Prav tako pa ni več možnosti za dodatno zmanjševanje stroškov. Kje so torej možne rešitve, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Več o načrtih koroškega avtobusnega podjetja, ki je uvedlo redno avtobusno povezavo med Celovcem in Ljubljano, pove Mirko Zeichen-Picej, poslovodja avtobusnega holdinga. Pridružili pa smo se tudi porabskim upokojencem na kolesarskemu izletu v Sakalovce. Povabimo pa vas tudi na avstrijsko slovensko potujočo razstavo Sledi/Spuren ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.


19.05.2014

Sotočja 19.05.2014

Za delovanje slovenskih organizacij v zamejstvu je v letošnjem proračunu namenjenih skoraj petina manj denarja kot lani. Kaj to konkretno pomeni, je postalo jasno šele zdaj, ko je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu denar razdelil posameznim organizacijam. Največ kritik prihaja iz vrst Slovencev v Italiji. Kako naprej, nas bo zanimalo v tokratnih Sotočjih. O življenju na Tržaškem se pogovarjamo z režiserjem in pisateljem Igorjem Pisonom, predstavnikom mlajše generacije tržaških Slovencev. Doktorica Karmen Delač Petković spregovori o pripravi Goranskega biografskega leksikona in sodelovanju s Slovenci na Hrvaškem. Porabski Slovenci in pomurski Madžari so skupaj pripravili izobraževalni projekt, zelo pomemben za obe narodni skupnosti. Odpravili smo se tudi v Šentandraž v Labotski dolini, kjer je potekal letošnji kulturni teden koroških Slovencev.


12.05.2014

Sotočja 12. 5. 2014

Učitelji slovenskega jezika na zamejskih šolah so se tokrat srečali na Reki, na osnovni šoli Pečine, kjer pouk slovenščine poteka že od leta 2006. Na Petanjcih so se na prireditvi »Jambori spominov in dobrega sosedstva« letos predstavili porabski Slovenci in Slovenci iz Radgonskega kota. Tradicionalno na prireditvi posadijo tudi drevo; porabski Slovenci so tako zasadili hrast, Slovenci iz Radgonskega kota pa sekvojo. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se tudi »po koroških poteh«. Tako je namreč naslov dopolnjenega in posodobljenega kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Janka Zerzerja in se pridružili praznovanju 50-letnico deželnega studia RAI-a v Trstu, katerega sestavni del so tudi slovenski programi. Iz Trsta prihaja tudi Igor Pison, režiser predstave Angel pozabe v ljubljanski Mali Drami, nastale po zelo uspešnem romanu Maje Haderlap.


15.05.2014

Sotočja 5.5.2014

V tokratnih Sotočjih gostimo še eno zelo dejavno koroško Slovenko. Ana Blatnik bo julija prevzela vodenje avstrijskega zveznega sveta. Institucija, ki ima podobno vlogo kot slovenski državni svet, je že dalj časa na udaru kritik. Da so spremembe nujne, se zaveda tudi poslanka Ana Blatnik, ki zase pravi, da je realistka. O razmerah v avstrijski zvezni in koroški deželni politiki smo se z njo pogovarjamo v tokratni oddaji. Pridružili smo se slovenskemu društvu Bazovica z Reke, ki je pred kratkim gostovalo v Monoštru in rojakom v Porabju predstavilo svoje dejavnosti. Spoznate pa lahko tudi gostinca Borisa Lipovca, nekoč aktivnega člana dramske in mladinske skupine društva Bazovica. Alpinist in jadralni padalec je bil v preteklosti tudi jamar, danes pa je zelo dejaven predvsem v lokalnem pustolovskem združenju, kjer mu ne manjka adrenalinskih dejavnosti. Prisluhnite oddaji!


28.04.2014

Sotočja 28.4.2014

Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.


28.04.2014

Sotočja 28.4.2014

Pred bližajočim se praznikom dela v Sotočjih preverjamo, kakšne so priložnosti za delo na avstrijskem Koroškem. Tja se s trebuhom za kruhom odpravlja vse več ljudi iz Slovenije, čeprav so možnosti za zaposlitev tudi v Avstriji precej omejene. Je pa z delom in priložnostmi, ki se ponujajo, zadovoljna Eva Ciglar, nova tajnica slovenskega društva Bazovica na Reki. Iz Maribora jo je k rojakom v Kvarner odpeljala ljubezen. Slišite lahko, kako se je v Ljubljani predstavil mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža v Podjuni, pred dvema letoma razglašen za najboljši zbor na Koroškem, in kaj o svojem novem albumu pravijo gornjeseniški ljudski pevci in pevke.


21.04.2014

Sotočja 21.4.2014

Revija Koroška poje, ki jo v Celovcu že več kot 4 desetletja pripravlja Krščanska kulturna zveza, je priložnost za predstavitev glasbene dejavnosti koroških Slovencev. Vsako leto v začetku marca v celovškem Domu glasbe nastopijo domači pevski zbori in vokalne skupine, na odru se jim pridružijo različne instrumentalne zasedbe, vedno pa na revijo povabijo še goste iz Furlanije julijske krajine in Slovenije. Tokratna Koroška poje, prvič pod vodstvom novega predsednika Krščanske kulturne zveze, duhovnika Janka Krištofa, je bila v znamenju cerkvene in posvetne glasbe. V prazničnih Sotočjih lahko tokrat slišite posnetek letošnjega koncerta, na katerem so nastopili Cerkveni zbor Loče, mešani pevski zbor Gorotan iz Šmihela, mladinski zbor Danica iz Šentprimoža, skupina ConCor iz Rožeka, mešana pevska skupina Višarski oktet iz Kanalske doline v Italiji in moški pevski zbor Tomaža Tozona Viribus Unitis iz Slovenije.


14.04.2014

Sotočja 14. 4. 2014

V Sotočjih se tokrat odpravljamo v Pliberk na južnem Koroškem, kjer so se na svoj način lotili reševanja podeželja. Zemljišča po ugodnih cenah privabljajo vse več Slovencev. Spodbudne novice prihajajo iz Trsta, kjer bo čez nekaj mesecev vendarle zaživelo novo Tržaško knjižno središče, pomembno tako za slovensko narodno skupnost v Furlaniji julijski krajini kot tudi za slovenske literarate. Rojaki v Porabju te dni ocenjujejo rezultate parlamentarnih volitev. Presenečenj ni bilo. Kakšni pa so obeti? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. Gostili pa smo tudi primorskega rojaka Sava Sancina, nekdanjega pomorščaka in profesorja na pomorski šoli v Bakru. Njegova družina je krepko zaznamovala kulturni in gospodarski razvoj v Istri.


07.04.2014

Sotočja 07.04.2014

V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.


31.03.2014

Sotočja 31.3. 2014

V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.


24.03.2014

Sotočja 24.3. 2014

Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.


17.03.2014

Sotočja 17.3.2014

Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.


10.03.2014

Sotočja 10. 3. 2014

Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.


04.03.2014

Sotočja 3. 3. 2014

Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.


24.02.2014

Sotočja 24.2.2014

V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.


17.02.2014

Sotočja 17.02.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.02.2014

Sotočja 10.2.2014

V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.


Stran 26 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov