Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 13.7.2015

13.07.2015


S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...

Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.

“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”

pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.

Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:

“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”

V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.

Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.

Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.

Vas Topolovo - Toupalove - Topolove

foto: arhiv Novi Matajur

Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.

“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”

Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:

“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”

Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:

“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”

52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.

Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 13.7.2015

13.07.2015


S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...

Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.

“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”

pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.

Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:

“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”

V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.

Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.

Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.

Vas Topolovo - Toupalove - Topolove

foto: arhiv Novi Matajur

Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.

“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”

Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:

“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”

Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:

“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”

52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.

Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


11.05.2016

Sotočja 9.5.2016

Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.


02.05.2016

Sotočja 2. 5. 2016

Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.


25.04.2016

Sotočja 25. 4. 2016

Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Skupaj z rojaki v Italiji proslavljamo 70-letnico vnovičnega delovanja tamkajšnjega slovenskega šolstva. V Monoštru se pridružimo učiteljem iz sosednjih držav na 7. srečanju s kolegi iz Slovenije. Vabimo pa vas tudi na Reko, kjer so Slovenci pustili pomembne sledi, ki pa jih večina od nas običajno spregleda ali pa za njih niti ne vemo.


18.04.2016

Sotočja 18.4.2016

Kakšni so odzivi prvega srečanja predstavnikov Slovenske manjšinske kooridnacije (SLOMAK) s komisijo državnega zbora za odbose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odgovor slišite v tokrtani oddaji. Odpravili smo se v Tipano, dvojezično občino v Benečiji, kjer v uradnih dokumentih namesto slovenščine uporabljajo hrvaščino, čemur so se rojaki odločno uprli. Na avstrijskem Koroškem postajajo vse popularnejša domača narečja, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani. Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Več lahko izveste o turizmu v Porabju in tradicionalnem srečanju planincev Prijateljstvo brez meja, ki so ga rojaki z Reke pripravili na bližnjem Liscu.


11.04.2016

Sotočja 11.4.2016

Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.


04.04.2016

Sotočja 4. 4. 2016

O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.


04.04.2016

Sotočja 28.3.2016

Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!


21.03.2016

Sotočja 21.3.2016

Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!


14.03.2016

Sotočja 14.3.2016

Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice


07.03.2016

Od sprejema beguncev do jubileja Novega odmeva

V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.


29.02.2016

Sotočja 29.2.2016

Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.


22.02.2016

Sotočja 22.02.2016

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


15.02.2016

Sotočja 15.2.2016

15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.


08.02.2016

Kdo smo?

Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.


01.02.2016

Od Rastja do Mostov prijateljstva

Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


25.01.2016

Sotočja 25. 1. 2016

Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!


18.01.2016

Sotočja 18.1.2016

Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.


18.01.2016

Sotočja 18.1.2016

Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.


11.01.2016

Sotočja 11.1.2016

Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!


04.01.2016

Sotočja 4.1.2016

Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!


Stran 21 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov