S športom za preseganje tipične slovenske polarizacije, rojaki v Matuljih za več kulturnih povezav, vnovič živahno dogajanje na postaji Topolovo v Benečiji, jubilejna 10.mladinska poletna šola slovenščine,...

Šport je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je tako spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Predsednika dveh najmočnejših športnih zamejskih združenj – Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), katerega geslo je “Skupaj zmoremo”, in Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca (SŠZ) s sloganom “Šport povezuje”, sta prepričana, da ima šport pomembno povezovalno vlogo na vseh ravneh.

“Prav to, da so bili letos naši prijatelji iz Italije poverjeni, da organizirajo pripreditev ob slovenskem kulturnem prazniku, se mi zdi prava senzacija. Mi nismo samo športniki, smo mnogo, mnogo več. Smo tudi kulturniki in mogoče še kaj drugega, združujemo tudi gospodarstvo,”

pravi Marjan Velik, prepričan, da se bo tovrstno sodelovanje in druženje nadaljevalo tudi prihodnje leto, ko bo potekalo jubilejno 25. srečanje Dobrodošli doma.

Ivan Peterlin (ZSŠDI) dodaja, da so v Italiji slogan koroških Slovencev vzeli za svojega:

“Čista utopija je razmišljati, da se vsak ukvarja zgolj s svojim vrtičkom. Mislim, da mora biti ta povezava transverzalna, mora zaobjemati, če gledamo širše, tako kulturo, kot gospodarstvo in šport, kajti vsi ti dejavniki ustvarjajo nek narodni ponos.”

V prejšnji letih so pogrešali, in morda še vedno pogrešajo, tesnejše povezave z matico, zato je bilo srečanje na Ptuju odlična priložnost za izmenjavo izkušenj, pogovor o težavah in iskanje rešitev zanje. Več o združevalni vlogi zamejskega športa pa tudi o amaterskem športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ki je pred kratkim pripravilo prvi mednarodni nogometni turnir najmlajših članov, lahko slišite v oddaji.

Z rojakijo Rozo Jelenić, predsednico na novo ustanovljenega sveta slovenske narodne skupnosti občine Matulji se pogovarjamo o tem, kako so uspeli ustanoviti svet in njihovih načrtih. Med drugim si, pravi, želijo več kulturnih stikov z matično domovino.

Vnovič smo se podali v Benečijo, v vasico Topolovo, kamor zanimiv umetniški projekt vedno znova privabi množico ljudi. Mednarodno uveljavljena kulturna prireditev Postaja Topolove poteka že 22. leto zapored in bo v desetih dneh (do 19. julija) ponudila kopico dogodkov za vse želje in okuse in to v prelepi naravi v stiku s krajem in njegovimi posebnostmi.

Vasica, v kateri se konča asfaltirana pot iz doline, ki nima šole, vrtca, ne trgovine ali bara, je leta 1994 na široko odprla vrata kulturi. Umetnikom je ponudila svoja dvorišča, uličice in zapuščene senike, kjer v tesnem prepletanju s krajem, med domačini in umetniki nastajajo filmi, video in glasbene stvaritve, instalacije, digitalne umetnine. Kraj na koncu sveta je iz leta v leto bolj središče sveta. Kot je Mirjam Muženič pojasnila umetniška vodja Postaje Donatella Ruttar, prireditev ohranja svojo umetniško rdečo nit, letos pa je bogatejša še za zeleno oziroma za kamenje in vse, kar je povezano z njim. Tako soustvarja zgodovino Topolovega, njegovih ljudi in celotne Benečije.

“Letos gledamo na naše okolje, gledamo na Topolovo in na zemljo, ki drži topolove (topole, po katerih je vas dobila ime in jih zdaj takorekoč ni več – o.p. ur) in tudi celo Benečijo. Govorimo o zidih, zidovih, ki so svet te vasi, ki so se rodili skupaj z njo, anci, morda se se rodili tudi pred vasjo, s terasami, hišami in kozolci na vrhu.”

Topolovo in bližnja vasica Dordola bosta namreč prihodnje leto tudi prozorišče svetovnega strokovnega srečanja o terasasti krajini. Sicer pa se je prireditev v letih programsko spreminjala in bogatila, pravi umetniški vodja Moreno Miorelli:

“Prva leta je bila Postaja Topolove namenjena vidnim umetnostim. Bila je nekakšna razstava na prostem, četudi so bile postavljene instalacije dokaj posebne, zamišljene in ustvarjene prav za Topolovo. Vas je bila motor ustvarjalnosti in ne ozadje ozirpma scena za vse, kar se je dogajalo. Z leti smo vsebinsko pozornost namenili zvokom krajine, glasbi in tudi digitalni umetnosti. Bila je zmagovita izbira, ki je privabila tudi veliko mladih umetnikov. Nastale so tudi različne glasbene skupine, ki tako dobivajo priložnosti za nastope.”

Z rastjo in bogatitvijo prireditve je oživela tudi vasica, ki so jo v 22-ih letih skoraj v celoti prenovili, pojasnuje Moreno Miorelli, toda:

“…treba je narediti kaj več, da bi ljudem olajšali bivanje v teh hribovskih pogojih. Živeti tu je velik luksuz, saj je vse zelo drago. Mladi odhajajo v dolino, zato zapirajo šole, vrtce, trgovine. Narav je sicer prelepa, vendar je to premalo. Potrebne bi bile politične odločitve, teh pa ni. V vasi je ostalo le 20 ljudi.”

52 dogodkov v desetih dneh naj bi privabilo od 5 do 6000 obiskovalcev, ob urah, ki niso v naprej določene, na mestih, ki niso posebej prirejena za javni nastop. Za doživetje, ki mu ni para! V Topolovem vse oživi drugače! In do konca tedna se lahko o tem prepričate tudi sami.

Z udeleženci jubilejne 10. mladinske poletne šole slovenščine, namenjene predvsem mladin rojakom iz soseščine in sveta, ki jo pripravilja center za slovenščino kot druga ali tuji jezik, smo se pogovarjali o razlogih za prijavo na to šolo. Nekateri učenci so namreč že pravi veterani, saj so šolo obiskali že tretjič. Pridružili pa smo se tudi mladim raziskovalcem iz osnovne šole Šalovci, ki so v okviru poletnega etnološkega tabora v Porabju spoznavali kulinarične posebnosti in običaje.

Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!