Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 3.8.2015

03.08.2015


Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose

Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.

Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.

»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«

Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:

»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«

Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.

»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«

Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika

Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:

»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«

In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:

»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«

Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:

»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«

Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.

»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«

Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.

Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo

Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.

»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«

Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.

Predan ohranitvi divjega petelina

Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.

Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.

Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.

Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 3.8.2015

03.08.2015


Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose

Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.

Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.

»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«

Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:

»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«

Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.

»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«

Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika

Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:

»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«

In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:

»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«

Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:

»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«

Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.

»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«

Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.

Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo

Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.

»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«

Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.

Predan ohranitvi divjega petelina

Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.

Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.

Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.

Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


03.12.2018

Sotočja 3.12.2018

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.


26.11.2018

Sotočja 26.11.2018

Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!


19.11.2018

Sotočja 19. 11. 2018

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite


12.11.2018

Sotočja 12.11.2018

Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!


05.11.2018

Sotočja 5.11.2018

Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!


29.10.2018

Sotočja 29.10.2018

Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.


22.10.2018

Sotočja 22.10. 2018

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.


15.10.2018

Sotočja 15.10.2018

Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


01.10.2018

Sotočja 1. 10. 2018

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.


24.09.2018

Sotočja 24.9.2018

Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.


17.09.2018

Sotočja 17. 9. 2018

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.


10.09.2018

Sotočja 10.09.2018

Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!


03.09.2018

Sotočja 3.9.2018

Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.


27.08.2018

Sotočja 27.8.2018

Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!


13.08.2018

Primorska poje

Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!


20.08.2018

Sotočja 20.8.2018

Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov