Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 3.8.2015

03.08.2015


Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose

Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.

Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.

»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«

Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:

»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«

Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.

»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«

Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika

Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:

»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«

In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:

»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«

Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:

»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«

Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.

»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«

Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.

Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo

Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.

»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«

Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.

Predan ohranitvi divjega petelina

Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.

Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.

Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.

Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 3.8.2015

03.08.2015


Nove zgodbe rojakov iz soseščine: od Špetra v Benečiji preko Potrne na avstrijskem Štajerskem in porabske Slovenske vesi do Prezida na Hrvaškem, kjer zapleti z abritažo ne vplivajo na dobre odnose

Štiridesetletni don doktor Ivica Križ iz Prezida, naselja na meji s Slovenijo, je izjemno dejaven na številnih področjih. Njegovo uspešnost potrjujejo številna prejeta priznanja, med drugim županijsko priznanje za prostovoljca leta 2014, na kar je nadvse ponosen.

Kako rojak, starokatoliški duhovnik, predavatelj latinščine in hebrejščine, komentira najnovejši spor med Hrvaško in Slovenije zaradi arbitražnega sporazuma, je zanimalo Marjano Mirković. V Prezidu tega spora ne zaznavajo, pojasnjuje, saj so med ljudmi z obeh strani meje številne sorodstvene povezave. Številni imajo na drugi strani meje zemljišča.

»Smo dobri sosedje, ki meje ne potrebujemo. Če pa že je, na naše življenje ne vpliva.«

Žal včasih politika skuša, pravi po hrvaško, »zamutiti vodu«, skaliti stanje. Toda v Prezidu jim to ne uspeva, zagotavlja:

»Jaz se rad pošalim: Slovenci znajo dobro lobirati, Hrvati pa špijonirati. Toda obe strani bosta morali to končati. Tega nihče ne bo razrešil namesto nas, ne Evropa in ne ZDA.«

Don Ivica Križ, ki se zavzema za dialog, meni, da bi bilo bolj kot sodišče v Hamburgu, ki se ukvarja zgolj z vprašanji meje na morju, za razrešitev mejnega spora med državama ustrezno sodišče v Haagu.

»Bomo videli, kaj bodo naredili politiki. Verjamem, da se bo stvar sčasoma razrešila. Kot kaže, potrebujemo nekaj več časa za streznitev, da vzamemo usodo v svoje roke. Tako Slovenci kot Hrvati.«

Od delavca za tekočim trakom in varnostnika… do duhovnika

Slovenske korenine ima don Ivica Križ po prababici, njegova brata pa imata tudi slovensko državljanstvo. Sam se za ta korak še ni odločil. Rodil se je v Postojni in v Ljubljani končal srednjo kemijsko šolo. Nato je pet let delal za tekočim trakom v podjetju, ki izdeluje plastične vrečke, dve leti pa še kot varnostnik na Reki. Časa za premišljevanje je ob tem imel na pretek:

»Iskal sem več in dobil več … Drugi ljudje imajo družino, jaz pa hočem narediti nekaj dobrega za vse.«

In tako se je odločil za poklic duhovnika. Diplomiral je v Zagrebu na katoliški fakulteti, magistriral pa na sarajevski fakulteti za islamske študije, kot edini kristjan do zdaj:

»Imeli smo veliko težav s statutom fakultete, vendar smo jih razrešili. Zelo so mi pomagali.«

Znanje in izkušnje, ki jih je dobil v Sarajevu, je dopolnil na Filozofski fakulteti družbe Jezusove v Zagrebu, kjer je doktoriral z nalogo o islamu in krščanstvu. Ta tema ga namreč zelo zanima, še posebej zdaj, ko sta aktualni Al Kaida in ISIL:

»Zahod zelo malo ve o samem Koranu in o organizacijah, ki ga zlorabljajo za dosego povsem drugih ciljev.«

Kot zunanji sodelavec reške Filozofske fakultete si dr. Ivica Križ želi tesnejše sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, da bi skupaj pripravili okrogle mize o Bosni in Hercegovini, večkulturnosti in dialogu. Predava tudi na protestantskem teološkem učilišču Mihael Starin v Osijeku, tako da mu obveznosti ne zmanjka.

»Veliko sem bral, res veliko, in iz človeka, ki ni vedel nič o hebrejščini in latinščini, postal profesor in predavatelj teh jezikov.«

Prepričan je, da lahko s pogumom in voljo dosežeš vse, kar si določiš za cilj. Do zdaj je izdal tri knjige. Zadnja, »Dialog …«, je povezana prav z njegovo doktorsko disertacijo.

Za posodobitev cerkve – tudi z elektronsko glasbo

Na enem svojih predavanj je don Ivica Križ ob koncu ure, da bi se študenti sprostili in videli, da je tudi on zgolj človek, ki ima med drugim rad elektronsko glasbo, predlagal mašo, v katero bi vključili tovrstno glasbo. Sam sicer, pojasnjuje, posluša zelo različno glasbo: od klasične, kot na primer Vivaldija ali Straussa, do vrhunskega in svetovno znanega DJ Armina. Predlog je nato pod udarnim naslovom »Ultra maša na Ultra festivalu?« objavil eden izmed hrvaških spletnih medijev in don Ivica Križ je moral svoje besede dodatno pojasniti škofu.

»Mislim, da lahko danes cerkev ponudi veliko več. Želim si, da to, kar je sveto, ostane v cerkvi, posodobiti pa bi morali pristop, da bodo v cerkev znova prihajali tudi mladi in da ne bomo gledali le lepih sten in občudovali cerkvene stavbe. Cerkev mora biti živa.«

Ivica Križ je sicer predlagal, da bi v mašo, ki bi potekala v cerkvi ali pa na prostem, vključili tudi elektronsko glasbo oziroma priredili in posodobili stara latinska besedila.

Predan ohranitvi divjega petelina

Starokatoliški duhovnik, ki ob koncu tedna mašuje na Rabu, je tudi ustanovitelj društva Tetrijeb za zaščito divjega petelina (Tetrijeb gluhan – lat. Tetrau urogallus). V Prezidu bi rad postavil središče za vzrejo teh ogroženih ptic, ki so jih na Hrvaškem na seznam najbolj zaščitenih uvrstili že leta 2005. Zelo ponosen je na velike kletke, v katerih je za zdaj pet ptic: tri samičke in dva samca.

Skupaj z lovskimi društvi z obeh strani meje in s slovenskim Zavodom za gozdove bi rad nadaljeval evropski projekt, s katerim bi zaščitili divjega petelina. Težave pa povzroča denar, saj sofinanciranje iz evropskih skladov zahteva del lastnih državnih sredstev, ki pa jih je običajno zelo težko zagotoviti.

Daljši intervju z donom doktorjem Ivico Križem lahko poslušate v oddaji Sotočja. Marjana Mirkovič se je z njim pogovarjala tudi o projektih v turizmu. Idej in izzivov mu namreč nikoli ne zmanjka.

Rojake v Špetru je ob koncu svojega mandata obiskal veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. S kakšnimi vtisi se poslavlja in kako ocenjuje svoj svoje delo v Rimu, lahko slišite v Sotočjih. Z Milošem Budinom, ki opravlja funkcijo predsednika Gledališča Furlanije Julijske Krajine v Trstu, se pregovarjamo o novi sezoni, odpiranju gledališča in nadaljnjem sodelovanju s SSG Trst. Preverjamo, kakšen je poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem in vas med drugim povabimo na arhitekturni sprehod po obeh Radgonah. Spoznate pa lahko tudi mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo moč Zveze Slovencev na Madžarskem.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


05.02.2018

Sotočja 5. 2. 2018

Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.


29.01.2018

Sotočja 29.1.2018

V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.


22.01.2018

Sotočja 22.1.2018

Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja


15.01.2018

Sotočja 15.1.2018

Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.


08.01.2018

Sotočja 8.1. 2018

Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.


01.01.2018

Sotočja 1.1.2018

Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!


25.12.2017

Sotočja 25.12.2017

»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.


18.12.2017

Sotočja 18. 12. 2017

Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.


11.12.2017

Sotočja 11.12.2017

Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.


04.12.2017

Sotočja 4.12.2017

Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.


27.11.2017

Sotočja 27.11.2017

Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.


20.11.2017

Sotočja 20.11.2017

Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.


13.11.2017

Sotočja 13.11.2017

V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.


06.11.2017

Sotočja 6. 11. 2017

Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov