Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 19.10.2015

19.10.2015


Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih

Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov.  O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.

S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.

Sosed pri sosedu

Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!

Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!

Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963

Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.

Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.

V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:

Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”

Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:

“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”

sejem štipendij na Reki z leve: Andrej Kotnik, Meta Klinar, Marko Rakovec, Kristina Kliner in Zvonimir Stipetić

foto: Marjana Mirković

Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

865 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 19.10.2015

19.10.2015


Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih

Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov.  O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.

S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.

Sosed pri sosedu

Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!

Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!

Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963

Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.

Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.

V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:

Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”

Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:

“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”

sejem štipendij na Reki z leve: Andrej Kotnik, Meta Klinar, Marko Rakovec, Kristina Kliner in Zvonimir Stipetić

foto: Marjana Mirković

Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?

Prisluhnite oddaji!


03.12.2018

Sotočja 3.12.2018

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.


26.11.2018

Sotočja 26.11.2018

Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!


19.11.2018

Sotočja 19. 11. 2018

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite


12.11.2018

Sotočja 12.11.2018

Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!


05.11.2018

Sotočja 5.11.2018

Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!


29.10.2018

Sotočja 29.10.2018

Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.


22.10.2018

Sotočja 22.10. 2018

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.


15.10.2018

Sotočja 15.10.2018

Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


01.10.2018

Sotočja 1. 10. 2018

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.


24.09.2018

Sotočja 24.9.2018

Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.


17.09.2018

Sotočja 17. 9. 2018

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.


10.09.2018

Sotočja 10.09.2018

Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!


03.09.2018

Sotočja 3.9.2018

Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.


27.08.2018

Sotočja 27.8.2018

Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!


13.08.2018

Primorska poje

Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!


20.08.2018

Sotočja 20.8.2018

Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov