Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov. O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.
S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Sosed pri sosedu
Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!
Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!
Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963
Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.
Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.
V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:
“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”
Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:
“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”
sejem štipendij na Reki z leve: Andrej Kotnik, Meta Klinar, Marko Rakovec, Kristina Kliner in Zvonimir Stipetić
foto: Marjana Mirković
Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?
Prisluhnite oddaji!
865 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov. O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.
S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.
Sosed pri sosedu
Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!
Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!
Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963
Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.
Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.
V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:
“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”
Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:
“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”
sejem štipendij na Reki z leve: Andrej Kotnik, Meta Klinar, Marko Rakovec, Kristina Kliner in Zvonimir Stipetić
foto: Marjana Mirković
Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?
Prisluhnite oddaji!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Neveljaven email naslov
