Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomembno je gospodarsko sodelovanje
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade, ki bo potekala v petek na Brdu pri Kranju, nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so porabski Slovenci ključne prioritete izpostavili že v sklepih mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, ki se je sestala konec lanskega leta in o katerih smo poročali tudi v oddaji Sotočja 23.11.2015. Ropoš ob tem opozarja, da vladi ne bosta razpravljali le o vprašanjih povezanih z narodnostnima skupnostima, temveč o sodelovanju obeh držav na različnih področjih. Za Slovence v Porabju je pomembno prihodnje gospodarsko sodelovanje v regiji, torej Porabja in Prekmurja ter znotraj Pomurske regije z občinami na Goričkem:
“To je res pomembna stvar in upam, da bo nastalo nekaj pozitivnega tudi za narodni skupnosti.”
Ključna naloga Državne slovenske samouprave, ki jo vodi Martin Ropoš, je zdaj priprava proračuna za letošnje leto. Denarja bo letos toliko kot lani, ko je madžarski parlament za tretjino povečal sredstva za manjšine, za razpise za nekatere projekte pa se je vsota podvojila. Prav razpisi za civilno družbene organizacije, na katerih lahko kandidirajo tudi lokalne samouprave, so velika priložnost tudi za organizacije porabskih Slovencev. Težava pa je, da so razpisi zelo zapleteni in terjajo veliko administrativnih postopkov, poudarja Ropoš v pogovoru s Silvo Eöry. Celotnemu pogovoru lahko poslušate v prvem delu oddaje.
Pisana promlad in Whatsapp
Med mladimi koroškimi Slovenci je te dni že zadišalo po pisani promladi. Gre za javni natečaj Pisana promlad – na dan z besedilom, ki ga šesto leto zapored pripravljajo Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ) in katerega namen je spodbuditi mlade k pisanju v slovenskem jeziku. Rezultat je več tisoč različno dolgih besedil, tri pesniške zbirke ter objave v publikacijah. Učenci, razdeljeni v 3 starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos bodo tako najmlajši (3. do 5. stopnja) razmišljali o živalih (Ena živalska), srednja skupina (6. do 10. stopnja) o ljubezni (Rad/a te imam), dijaki (10 do 13. stopnja) o gledališču (Pogled na oder), študenti do 25 let pa imajo odprte vse možnost. (In če….)
Kot pojasnjuje Veronika Kušej iz Volbankove ustanove je letos še posebej pomembna tema Pogled na oder, saj želijo z njo mlade spodbuditi h še večjemu zanimanju za gledališče in za razmišljanje o njem, da se naučijo napisati gledališko kritiko, da se znajo pogovarjati o gledališču z režiserjem ali režiserko, z drugimi gledališkimi ustvarjalci:
“Prav gledališče je pri nas, med Slovenci, medij, ki je posebej pomemben za slovenščino, za našo samozavest in tudi v to smer želimo, da se razvija.”
Veronika Kušej je zadovoljna tudi zaradi posebnih nagrad, ki jih podelijo vsako leto. Letos bodo tako poleg posebne nagrade za najboljše besedilo v narečju podelili tudi nagrado za najboljše besedilo popevke ali šansona, ki ga bodo nato ob pomoči New Times Big Banda iz Šmihela in Voxon Vocal Akademy iz Pliberka tudi uglasbili.
18.1. so na Slovenski gimnaziji v Celovcu predstavili še en projekt, povezan s spodbujanjem pisanja v slovenskem jeziku. Gre za aplikacijo “whatsapp” na pametnih telefonih in tekmovanje v najdaljši neprekinjani razpravi v slovenskem jeziku.
Z zanimanjem bomo spremljali, kaj vse bodo napisali mladi koroški rojaki in kdo vse bodo udeleženci izleta v Ljubljano in literarno-gledališke delavnice.
Veliko ideologije, lažnih mitov, zazrtosti v preteklost…
Doktorica Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija – iz Gorice, je pred kratkim predstavila znanstveno monografijo z naslovom: Jezik, sredstvo, simbol – ideologija in identiteta med Slovenci v Italiji, v kateri je raziskovala, kaj zaznamuje diskurz (razpravo) o jeziku med Slovenci v Italiji. Na osnovi analize člankov v Primorskem dnevniku je v sami razpravi o jeziku odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite, na koncu pa v razmislek ponudi tudi hipotezo o fetišizaciji jezika. Kaj to pomeni in kakšno je sporočilo raziskav, pojasnjuje v tokratni oddaji.
Brez slovenskih maškar v Kvarnerju ne gre
17. januarja, na Antonovo, je v več krajih v okolici Reke zadonel rog in označil uradni začetek pustnega veselja. V Kvarnerju se je tako začelo tradicionalno obdobje karnevala, ki je peti letni čas, kot ga imenujejo, in ki bo letos nekoliko krajše in zato posebej živahno. Kot ugotavlja Marjana Mirković, gradiva za maškare glede na aktualne politične razmere, žal, ne manjka, v ospredju pa je hrvaška vlada, ki je (še) ni. Na Reki so pusta tako že v petek (15.1.2016) obsodili študenti fakultete za pomorstvo: Tomica Karamostić je kriv za vse: ker celo migranti postavljajo žico proti Hrvaški, ker predsednik vladajoče koalicije Karamarko ne zna angleško, premier Orešković pa ne hrvaško, ker morajo vnuki posojati denar babicam in dedkom … in še in še.
V nedeljo se je pust uradno začel s predajo ključev tudi v slikovitem Kastvu, kjer so gostje z Bistriškega slovesnost tudi letos obarvali slovensko. Zimo so najprej pomagali pregnati stari znanci, škoromati iz Podgrada, ki jih je pozdravil tudi kastavski župan Ivica Lukanović:
“Škoromati k nam prihajajo že leta, vselej jih radi vidimo in zelo so zanimivi. Upam, da bo tako tudi ostalo in da se bo sodelovanje nadaljevalo.”
Pridružile so se jim tudi Topolške Šjeme iz vasi Topolc pri Ilirski Bistrici. Poleg njih in podgrajskih Škoromatov bodo karnevalsko dogajanje na Kvarnerju obogatile tudi druge skupine iz Slovenije: med drugim bo na letošnjem jubilejnem, 20. Mednarodnem otroškem karnevalskem korzu v Opatiji 24. januarja – po napovedih – v sprevodu več tisoč najmlajših, iz Hrvaške in Slovenije. Na Reki bo otroški karneval 30. januarja, prijavljena je skupina maškar iz osnovne šole Preserje, (ki že več let sodeluje z reško šolo Nikola Tesla), za osrednji, reški karneval teden dni pozneje pa je prijavljenih več kot 110 skupin iz Hrvaške in tujine (Italija, Srbija, Črna gora, Makedonija), iz Slovenije bodo sodelovale maškare iz Kočevja. V vrsti spremljajočih dogodkov bo v okviru Gledališkega vrtiljaka med drugim 8. februarja v reškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na programu Verdijeva opera Rigoletto, kot posebni gost pa bo nastopil slovenski tenorist Aljaž Farasin.
Reški karneval, ki bo potekal 7. februarja, je prvi večji dogodek, usklajen s kampanjo na državni ravni v organizaciji Hrvaške turistične skupnosti, tokrat pod geslom Hrvaška – polna življenja. Vključen je tudi v program kandidature Reke za Evropsko prestolnico kulture 2020, z naslovom Reka – luka različnosti, in s programom pravih reških (in aktualnih evropskih) tem: delo, vode in migracije.
Reportažo z uradnega začetka pustnega dogajanja v Kastvu nad Reko lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje. Nekaj fotografij pa si lahko ogledate spodaj.
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!
Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!
Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.
Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.
Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.
Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.
Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!
Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov