Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odprta vrata dvojezične šole na Gornjem Seniku, na sončno energijo v Železni Kapli, z Božjim nasmehom v Borovljah, z jubilantom Miroslavom Košuto in Molierovim Amfitrionom v Trstu do praznovanja tehničnih izumov na Reki
Z odprtimi vrati do več učencev
Na gornjeseniški dvojezični šoli so pred aprilskim vpisom predstavili svoje delovanje in možnosti, ki jih ponuja dvojezični pouk, da bi spodbudili starše k vpisu otrok. Letos namreč konča osemletno izobraževanje 12 učenk in učencev, tako da bo prihodnje leto število učencev verjetno nižje, kot je v tem šolskem letu, ravnateljica Ildika Dončec Treiber pojasnjuje Silvi Eöry. Veseli bi bili, dodaja, če bi se vpisalo vsaj osem prvošolčkov. Štirim, ki že obiskujejo predšolsko vzgojo, bi se lahko pridružilo še kar nekaj najmlajših učencev.
Vse bolj zelena Železna Kapla
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla, ki se ponaša z več priznanji in nagradami na področju okoljevarstvenih projektov. V tokratni projekt je aktivno vključila občane, ki lahko kupijo sončne celice. Gre za zeleno zasebno javno partnerstvo, v tokratnih Sotočjih pojasnjuje podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar. Ne le v Sloveniji, tudi v Avstriji občine nimajo denarja za financiranje velikih projektov:
“Iskali smo možnost, kako izpeljati večje projekte brez javnega denarja občine. Uspelo nam je s podjetjem, ki namešča fotovoltaične naprave in s sodelovanjem občanom.”
Občina je tako za solarna parka oziroma sončni elektrarni namenila strehe svojih stavb, podjetje pa je na njih namestilo 1300 m² sončnih celic oziroma 800 panelov, ki so jih lahko občani kupili in tako sodelovali pri prodaji električne energije ob zagotovljenem 3,2 % donosu.
“To je sanjska vrednost, ki je danes ne moreš dobiti na nobeni banki. Hkrati pa se izognejo tudi plačilu davka na obresti. Občani imajo tako sijajno možnost, da svoj denar lepo in varno naložijo, saj so pogodbe sklenjene z državno agencijo.”
Gabriel Hribar ob tem ponosno pove, da bodo tako zmanjšali izpuste CO2 kar za 170.000 kg na leto. Prepričan pa je tudi, da je pomembno povečati občutljivost ljudi in okrepiti njihovo zavest za varovanje okolja. Pri tem je lahko pomemben tudi naziv Zelena prestolnica, s katerim se ponaša Ljubljana. Železna Kapla je z aktivno okoljevarstveno politiko začela z županovanjem Franca Jožefa Smrtnika, ko so, pojasnjuje zdajšnji podžupan Garbriel Hribar, predsednik Enotne liste, začeli s pogovori o prihodnosti,. In tam so dobili marsikatero zanimivo idejo. Da so tudi občani s takšno politiko zadovoljni, pa dokazujejo tudi rezultati volitev, kjer je bil F. J. Smrtnik drugič izvoljen za župana.
Celoten pogovor z Gabrielom Hribarjem lahko slišitev v tokratni oddaji.
Božji nasmeh
Koreograf in režiser Zdravko Haderlap, rojen v železni Kapli, sodi med uveljavljene umetnike, ki s svojimi projekti vedno znova preseneča in navdušuje. Te dni smo ga zmotili v Borovljah, kjer pripravlja predstavo Božji nasmeh.
“Gre za avstrijsko Koroško, ki je utihnila. To je zadnji poskus, da damo Koroški še en glas preden vse zamre.”
Razlog so seveda politične razmere, pojasnjuje, v povojni dobi. Ta generacija je bolj ali manj že izumrla. Tu so še zelo pereče finančne težave, zaradi katerih bodo morale dolgove vračati prihodnje generacije.
“Kdorkoli se bo izobraževal, bo zapustil ta podeželski kraj in mi se bomo ukvarjali samo še z odplačevanjem dolgov. Kar nam bo še ostalo pa bo lepa narava. Tako lepa kot božji nasmeh,”
pojasnjuje vodilo predstave režiser Zdravko Haderlap, ki je idejo zanjo dobil pri umetnostnem zgodovinarju Abyju Warburgu – njegovem atlasu podob, spominski knjigi zahodne civilizacije in zgodbi o fantomih za odrasle ljudi. Prakoroški biro, ko se je poimenovala umetniška skupina, pa želi pristaviti svoj mozaik podob, gledaliških slik in sličic in prispevati v spominsko knjigo blaznosti odraslih ljudi.
Posebno vlogo v predstavi ima tudi samo prizorišče Kulturni dom Cingelc, muzej, nekoč Sokolski dom oziroma telovadnica – z več kot 110-letno zgodovino in zanimivom odrom, zaveso, na kateri je slika v olju ustoličevanja koroških knezov.
“Prostor je bil izziv. Kaj se lahko vanj postavi zunaj tradicionalnih prireditev, ki potekajo v tem domu. To je bila tudi iztočnica. Postaviti prostor v nek drug kontekst.”
Kostumi Prakorošcev, drugačni kot nenavadni ne morejo biti. Ekipa je zbrana na osnovi javnega poziva z vseh vetrov, ki na avstrijskem Koroškem vedno pihajo, pojasnjuje Zdravko Haderlap. Na predstavo pa vabi tudi z razglednicami, na katerih lahko preberemo, da Koroška ljubi Dunaj, odpušča Bavarski in se požvižga na Slovenijo. Premiera predstave Božji nasmeh bo v Borovljah, v kulturnem domu Cingelc Trate, v četrtek 17.3. 2016 ob 20.00, ponovitve sledijo 19. in 20. ter od 28. do 31. marca.
Vse najboljše Miroslav Košuta!
Angažirani pesnik Trsta in ljubezni, življenjsko razpet med morjem, Krasom in Ljubljano, je 11. marca obhajal okrogli življenjski jubilej – 80. rojstni dan. Ob tem je v pogovoru z Mirjam Muženič pogledal nazaj in seštel vsa resnična doživetja. Mornar na kozi je naslov avtobiografije, ki je prav na njegov rojstni dan izšla pri Mladinski knjigi in v kateri avtor, prejemnik številnih nagrad, tudi Prešernove, oživlja spomine na svoje otroštvo in mladost.
“Skušal sem zapolniti vrzeli med posameznimi poglavji, ki so zgodbe mojega življenja. Tisti, katerih spominski prebliski, ki jih ni toliko, kot bi si jih človek želel.”
Miroslav Košuta je bil vrsto let tesno povezan s Slovenskih stalnim gledališčem v Trstu, najprej kot dramaturg nato kot ravnatelj in umetniški vodja. Te dni so se člani SSG predstavili z novo predstavo – sedmo v letošnji sezoni – Molierovim Amfitrionom, ki ga je režirala Renata Vidič in kritično osvetlila razmere v samem gledališču:
“V gledališču delamo ljudje za ljudi, pozablja pa se na človeka. To je grozljivo. Razmere se katastrofalne. Ljudi je premalo za vse, kar se v tem gledališču dela.”
Premiera je gledalcem ob zgodbi boga Jupitra, ki se spusti na zemljo samo za potešitev svojega sla, ponudila vedno sodobno in aktualno vprašanje oblastnikov, odnosa podrejenosti in ponižnosti.
“Dokler bomo molčali in ne govorili, ne bomo nič spremenili. Samo pogovor o aktualnih družbenih, socialnih vprašanjih lahko prinese rešitev. Če se bomo delali, da problem ne obstaja, ga tudi ne bomo rešili.”
Celoten prispevek Mirjam Muženič lahko slišite v oddaji Sotočja (14.3.2016)
Od izumov Nikole Tesle do prvega reškega torpeda
V preddverju reškega Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvaškega primorja (PZMHP) je te dni na ogled mednarodna razstava s področja tehnične in industrijske dediščine, posvečena Nikoli Tesli ob 160. obletnici njegovega rojstva, ter Ivanu Luppisu ob 150. obletnici proizvodnje orožja – prvega torpeda na Reki. Njegova uporaba je – kljub začetno napovedani “obrambni funkciji” -, povzročila smrt številnih žrtev, v mestu in okolici pa spodbudila razvoj industrije in tehnologije, ki sta slabo vest prali s poznejšimi donacijami v dobrodelne namene, v oddaji Sotočja poroča Marjana Mirković.
Gre za skupno postavitev gradiva muzejske tehnične zbirke (PZMHP), Tehniškega muzeja Slovenije in Zveze za tehnično kulturo z Reke, ki je z razstavo počastila tudi svoj jubilej, 70 let delovanja. Da gre za resnično dobro sodelovanje med muzejema, se strinja tudi skrbnik tehnične zbirke v reškem muzeju, kustos Ivo Mileusnić:
“Letos smo prvič pripravili skupno razstavo, v soorganizaciji z reško Zvezo za tehnično kulturo, Tehniškim muzejem Slovenije in našim muzejem… Za največji del ter tudi postavitev in zasnovo je zaslužna reška Zveza za tehnično kulturo; medtem ko je del o Nikoli Tesli, pripravil Tehniški muzej Slovenije, in tudi prinesel dragocene eksponate, ki prikazujejo določene njegove izume. Mi pa smo z eksponati tehnične dediščine Primorsko-goranske županije in Reke dopolnili zbirko reške Zveze za tehnično kulturo.”
S predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom se pogovarjamo o njegovem obisku pri rojakih v Avstriji in podpori koroškim Slovencem pri prizadevanjih za njihovo formalno priznanje v novi koroški deželni ustavi. Sporočilo je doseglo naslovnike, pravi Brglez. O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom. O pomenu revije Zaliv, ki je izhajala v Trstu, Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku več pove tržaška rojakinja Tatjana Rojc, predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš pojasnjuje, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju, avtor knjige Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu prof. dr Mirko Butković pa spregovori o vlogi goriškega industrialca in Slovencih v Karlovcu. Prisluhnite oddaji!
S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.
Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!
Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!
Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Osnutek nove koroške ustave je združil študentske in mladinske organizacije koroških Slovencev, da so po več destletjih v Celovcu pripravili protest. Eno glavnih pobudnic Leno Kolter, mlado, zelo dejavno koroško Slovenko, gostimo v tokratni oddaji. Njen starejši rojak, upokojeni sodnik Tomi Partl, dobitnik Bloudkove plakete za življenjsko delo na področju športa, pa bo pojasnil, kako je prav zaradi slovenščine postal član disciplinske komisije Uefe. Italija je, kot kaže, pred novimi volitvami. Zato nas zanima, kakšne so možnosti, da bi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini vendarle dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Odpravimo se tudi v Poreč, kjer slovensko društvo Oljka po desetih letih delovanja še vedno nima svojih prostorov, in predstavimo glasbeno dediščino porabskih Slovencev, zbrano na zgoščenki Edna ftica priletejla.
Rojake z avstrijske Koroške te dni vznemirja nov predlog osnutka koroške deželne ustave, v katerem so Slovenci sicer omenjeni, deželni jezik pa je zgolj nemščina. Kako se na to odzivajo, nas zanima v tokratni oddaji. Koroškim Slovencem smo se pridružili tudi na osredjem praznovanju slovenskega kulturnega praznika, ki so ga posvetili 60-letnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Več lahko slišite tudi o obsežni Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine od začetkov do leta 1942, pred kratkim predstavljeni v Ljubljani. Pomlad in pesem v duši je bil naslov osrednje slovesnosti Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku. Z njo so se v Gorici poklonili Lojzetu Bratužu, zavednemu rojaku, tragično umrlemu pred 80 leti. Praznovali so tudi na Gornjem Seniku, kjer so glavno vlogo dobili mladi rojaki. Gostimo pa tudi ljubiteljskega slikarja Gojka Vlašiča. Rojak z Grobnika je kot pomorščak obplul skoraj ves svet. Ob tem je skiciral zanimive ljudi in dogodke, del teh slik pa je zdaj razstavil v Bazovici na Reki.
Februar je med rojaki v sosednjih državah že tradicionalno posvečen Francetu Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku. V oddaji se tako na praznovanju pridružimo rojakom v Zilji na avstrijskem Koroškem. Skupaj s Slovenci v Italiji praznujemo 70-letnico delovanja Radijskega odra Trst. Kako okrepiti oziroma izboljšati kakovost slovenskega jezika v Porabju, je vprašanje, ki že dalj časa zaposluje pristojne. Je rešitev dejavnejša vloga lektorata za slovenski jezik na univerzi v Sombotelu? Odgovor v tokratnih Sotočjih, ko med drugim predstavljamo tudi vse bolj uveljavljenega skladatelja in pianista mlajše generacije, rojaka z Reke Juraja Marka Žerovnika.
Tokrat več o nezanimanju mladih rojakov iz Avstrije za študij v Sloveniji, birokratskih ovirah pri vpisih in posledicah, ki se kažejo tudi v vse večji asimilaciji. Pogovarjamo se z letošnjim dobitnikom Tischlerjeve nagrade – profesorjem Jožetom Wakounigom, kulturno in politično dejavnim koroškim Slovencem. Kaj prinaša bančna reforma v Italiji, ki narekuje združitev zadružnih bank? Je to izguba avtonomije? Vprašanja za predsednika Zadružne kraške banke z Opčin Adrijana Kovačiča. Spodbudne novice prihajajo z Reke, kjer že vrsto let uspešno sodelujeta tamkajšnja Zveza za tehnično kulturo in Tehniški muzej Slovenije. Murskosoboška Pokrajinska in študijska knjižnica pa je v Porabju pripravila pravljični večer za odrasle. Bilo je …. Prisluhnite!
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Rojaki iz Avstrije so dobili priložnost, da o svojih najbolj perečih problemih spregovorijo poslancem na državnozborski komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na kaj so opozorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Na Reki so se začele prireditve ob 70-letnici delovanja Slovenskega doma Bazovica in to z jubilejem njihove planinske skupine. Odpravimo se v Slovensko stalno gledališče Trst in opozorimo na njihove najnovejše predstave, pa tudi težave. Bolje pa lahko spoznate še porabskega ljubiteljskega fotografa Mihálya Miška Ropoša. Pred kratkim je v domačih Ritkarovcih pripravil razstavo z naslovom 60 let na fotografijah.
Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja je naslov zbornika, ki ga je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta predstavil v rimskem parlamentu. In kakšni so izzivi? Ustavimo se v Špetru, kjer se so učenci dvojezične osnovne šole po sedmih letih vrnili v nekdanje - zdaj prenovljene - prostore. Na Reki, kjer so zbirali pobude za učenje slovenščine v vrtcih, preverjamo, kakšen je odziv staršev in pristojnih oblasti. Madžarska vlada slovenski manjšini iz leta v leto namenja več denarja. Kako ga nameravajo porabili letos, pojasnjuje Martin Rópoš, predsednik državne slovenske samouprave. Eden največjih avstrijskih slikarjev, koroški Slovenec Valentin Oman se te dni vnovič predstavlja v Sloveniji, v Tržiču, kjer tako razvijajo čezmejno kulturno sodelovanje. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kultura in gospodarstvo se, kažejo izkušnje rojakov iz sosednjih držav, vse bolj prepletata. To ugotavljajo tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se bojijo, da bi z zapiranjem manjših podružnic Posojilnice Bank brez svojih prostorov ostala nekatera slovenska kulturna društva. Kultura je temelj slovenske identitete, ne pa edini, je prepričan Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Kako pa je z idejo o gospodarski manjšinski koordinaciji, sprašujemo pobudnika Feliksa Wieserja. V Zagrebu so z jubilejno 60.številko, s podelitvijo priznanj in z razstavo slovesno zaznamovali 20-letnico Novega odmeva – osrednjega glasila Slovencev živečih v Zagrebu. Pa ne le ni njih. Kakšne so ambicije? Gostimo tudi porabsko Slovenko Klaro Fódor, dobitnico najvišjega državnega priznanja Za narodnosti, ki ga zaslužnim predstavnikom manjšin podeljuje predsednik madžarske vlade. Njena glavna skrb so mladi, pojasnjuje. Prisluhnite!
Leto začenjamo z vabilom: Gremo plesat! Tako se namreč imenuje oddaja Radia Koper, ki je aprila lani gostovala pri rojakih na avstrijskem Koroškem, v Pliberku. Na koncertu so nastopili: tržaški ansambel Ano ur'co al' pej dvej in harmonikar, virtuoz Aleksander Ipavec Ipo, istrska klapa Semikanta, Ženski pevski zbor Trta iz Žitare vasi, Oktet Suha in Podjunski trio. Kako so zveneli, lahko slišite v tokratni oddaji. Pridružite se in zaplešite z nami!
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti nas zanima, kako rojaki v sosednjih državah doživljajo skupni slovenski kulturni prostor. O tem se pogovarjamo z Jankom Mallejem, dolgoletnim vodjem Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, akademskim slikarjem Rokom Zelenkom, ki je že od mladosti tesno povezan z Grožnjanom, mestom umetnikov v hrvaški Istri, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in s tržaškim literatom in kritikom Marijem Čukom. Ustavimo pa se tudi v Benečiji, kjer za krepitev narodne zavesti skrbita slovenska časopisa z dolgoletno tradicijo – Novi Matajur in Dom. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
V Trstu s Svetom slovenskih organizacij (SSO) praznujemo 40-letnico delovanja. Gostimo rojakinji iz Benečije in Rezije, Živo Gruden in Luigio Negro, ki sta bili za svoje delo, tesno povezano s slovenskim jezikom in kulturo, odlikovani z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Na Dunaju si ogledamo prenovljeni Slovenski dom Korotan. Komu je namenjen? Prisluhnite! Za Porabje – edini časopis Slovencev na Madžarskem – se bo novo leto začelo spodbudno, saj se bo razširil kar za tretjino. Kaj to pomeni, pojasnjuje odgovorna urednica tednika Marijana Sukič. Vabimo pa vas tudi na razstavo slik rojakinje iz Gorskega kotarja Silvane Lautar. Ekonomistka, ki se sprošča s slikarstvom, je, pravi, vedno na poti. »Na poti« pa je tudi naslov razstave njenih del, ki so do konca januarja na ogled v Ljubljani.
Med rojaki v Furlaniji-Julijski krajini še vedno odmeva zavrnitev ustavnih sprememb na referendumu. Kakšna so pričakovanja, kaj si obetajo, nas zanima v tokratni oddaji. Potegnemo črto pod uspešno delovanje slovenskih športnih društev v Italiji, usmerjenih predvsem k mladim in pomembnih zaradi ohranjanja maternega jezika in identitete. Spregovorimo o literarni ustvarjalnosti med koroškimi Slovenci, zbrani v jubilejni 10. številki revije Rastje in skupaj z najmlajšimi rojaki na Reki pričakamo Miklavža. Predstavimo pa tudi Jožefa Košiča, župnika, literata, etnologa in zgodovinarja, tesno povezanega z rojaki v Porabju.
Referendum o ustavnih spremembah v Italiji in predsedniške volitve v Avstriji, dogodka, pomembna za slovensko narodno skupnost v obeh državah, odmevata tudi v oddaji. Kakšni so odzivi na avstrijskem Koroškem po zmagi Alexandra van der Bellna in kakšna je dejanska vloga predsednika države pri vprašanjih narodnih skupnosti? Na ta in podobna vprašanja v oddaji odgovarja novinar in urednik tednika Novice Janko Kulmesch. O sporočilu, ki so ga italijanski volivci in volivke dali z zavrnitvijo ustavnih sprememb na referendumu, se pogovarjamo z glavnim urednikom goriškega tednika Novi glas Jurijem Paljkom Več lahko izveste o življenju v Furlaniji Julijski krajini, ki od 1. decembra nima več pokrajin, ter o konkretnih težavah rojakov v Istri. Spregovorimo tudi o sodelovanju murskosoboške študijske knjižnice z rojaki v Porabju in letošnji knjižni beri slovenskih založb v Italiji. Gostimo tudi predsednika Slovenske športne zveze iz Celovca Marjana Velika, za svoje prostovoljno delo zdaj odlikovanega s plaketo državnega sveta. Kako pa je bila letos uspešna celovška Slovenska športna zveza? Tudi o tem več v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov