Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.
Prelomno leto za Novice
Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.
Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?
“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”
Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.
“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”
To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila. Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.
“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”
Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.
Bo denar za Novi glas?
Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.
Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.
Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.
“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”
Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem
Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.
Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.
Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.
Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.
Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.
“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”
Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:
“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”
Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.
Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.
“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”
Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo
Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.
Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.
“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”
Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:
“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”
In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.
V Porabju doma
Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.
Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:
“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”
Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:
“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”
Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.
Prelomno leto za Novice
Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.
Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?
“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”
Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.
“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”
To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila. Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.
“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”
Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.
Bo denar za Novi glas?
Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.
Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.
Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.
“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”
Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem
Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.
Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.
Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.
Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.
Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.
“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”
Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:
“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”
Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.
Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.
“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”
Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo
Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.
Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.
“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”
Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:
“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”
In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.
V Porabju doma
Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.
Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:
“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”
Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:
“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”
Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.
Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja vnovič zaznamujejo pomembne obletnice. Pred 70. leti je začel izhajati Primorski dnevnik, edini dnevnik rojakov v Furlaniji Julijski krajini. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer sooča z velikimi težavami. 70-letnico delovanja letos obeležuje tudi slovenski znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. V čem je njegova posebnost, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. Tudi avstrijski državni pogodbi, ki so jo sprejeli pred 60 leti se ne moremo izogniti. O razmerah v Avstriji, ki so botrovale sprejetju pogodbe, govori zgodovinar Teodor Domej. Irena Margan, ravnateljica reške osnovne šole Pečine in pobudnica pouka slovenščine odhaja v pokoj. O spoštljivi dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi pove več v tokratni oddaji. Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja in že 15 let vozi tudi v Porabje. Rojaki iz sosednjih držav vas s svojimi zgodbami tudi ta ponedeljek čakajo v oddaji Sotočja!
V tokratni oddaji smo se odpravili v Celovec, kjer so imeli mladi koroški Slovenci glavno vlogo na spominski slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. S prireditvijo so opozorili, da so s svojim aktivnim uporom prispevali pomemben delež k osvoboditvi Avstrije in starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na 7 desetletij in današnje razmere ne le na avstrijskem Koroškem. Kakšen je odnos mladih rojakov do zmage nad nacifašizmom in kaj sporočajo danes, lahko slišite v Sotočjih. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, šepa pa njeno uresničevanje, toda priložnosti je še kar nekaj, boste slišali v Sotočjih. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v Istro, v Grožnjan. "Mesto umetnikov", kot ga imenujejo, namreč praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri njegovi revitalizaciji imajo tudi Slovenci in prav njim je bila posvečena prireditev, ki je potekala konec tedna. O zgodovini in umetnikih, ki so pomagali ohranjati mestece, lahko več slišite v tokratni oddaji.
Skladno z dnevom je oddaja v znamenju uporništva. Gostimo goriškega novinarja in literata, odgovornega urednika tednika Novi glas, Jurija Paljka. Njegovo življenjsko vodilo je; postavi se na stran šibkejših. Da gre zato pogosto proti toku, ga ne moti. Nasprotno. O sodobnih pojavih fašizma in odnosu do antifašizma na Hrvaškem se pogovarjamo z rojakinjo iz Zagreba, mirovno aktivistko Vesno Teršelič, ki je pred kratkim postala podpredsednica Lige antifašistov Hrvaške. Predsednik društva Memorial Kärnten - Koroška Franc Wákounig pove več o spreminjanju kulture spominjanja na avstrijskem Koroškem, mlada porabska Slovenka Martina Zakoč pa o uporu svoje generacije. Pogovori se prepletajo s pesmimi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki več kot 40 let skrbi za ohranjanje tradicije upora. Prisluhnite upornim rojakom iz sosednjih držav!
Rojaki v sosednjih državah, ki jih gostimo v oddaji Sotočja, se pogosto srečajo z vprašanjem identitete. Narodnostna pripadnost in iskanje identitete je tudi rdeča nit romanov tržaške Slovenke, pisateljice in prevajalke Eveline Umek. Življenjska pot jo je zgodaj pripeljala v Ljubljano, toda vseskozi se je vračala v Trst. Le tako lahko človek diha s polnimi pljuči, pravi. Evelino Umek gostimo v tokratnih Sotočjih. Zanima nas še, kaj je porabskim Slovencem ob svojem obisku povedal predstavnik madžarske vlade, odgovoren za stike z narodnostmi. Žive vezi, eden od projektov sodelovanja Slovenije in Avstrije, naj bi omogočil nastanek prvega skupnega čezmejnega kulturnega zavoda. Vezi, ki so se stkale pa že kažejo konkretne rezultate. Kakšne, lahko slišite v tokratni oddaji. Pogovarjamo pa se tudi z znano in priljubljeno profesorico glasbe in solopetja Margareto Togunjac. Vzgojila je generacije pevcev ne le na Reki, temveč tudi v Pulju in Ilirski Bistrici.
Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo med drugim zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Slovenija bi morala, opozarja predsednica tamkajšnjega slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac, aktivneje pomagati tako pri pouku slovenskega jezika kot pri delovanju društev. Kdo bo rešil finančne težave Novic, zelo pomembnega tednika koroških Slovencev, za zdaj še ni jasno. Bo to Avstrija, ki jo tudi 7. člen tako imenovane avstrijske državne pogodbe obvezuje k financiranju medijev slovenske manjšine? Več o tem v Sotočjih. O viziji študentskega doma Korotan na Dunaju se pogovarjamo s pristojnimi na slovenskem državnem holdingu, upravljavcu doma. Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo. Spominja se svoje mladosti in slovenskih intelektualcev, uglednih slavistov, ki so prihajali k njim v Zagreb. Tudi z njihovo pomočjo se je izvrstno naučila govoriti slovensko, čeprav nikoli ni živela v Sloveniji. V drugem delu oddaje pa vas povabimo tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.
V Sotočjih lahko tokrat slišite, kako je letos pela Koroška. Krščanska kulturna zveza iz Celovca že več kot 4 desetletja pripravlja revijo Koroška poje, na kateri se predstavljajo slovenski zbori z avstrijske koroške, vsako leto pa se jim pridružijo tudi zbor oziroma skupina iz Slovenije in rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert, ki je potekal 8. marca, je bil posvečen ustvarjalkam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. Tako lahko prisluhnete mezzosopranistki Bernardi Fink, ki jo je v Celovcu spremljal kitarist Janez Gregorič, mešanemu pevskemu zbor Podjuna iz Pliberka ter ženskima pevskim zboroma Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba. Violinistka Mira Gregorič in kitaristki Sara Gregorič in Angelika Kos so se na reviji predstavile pod imenom Sonus trio, z Goriške so v Celovec prišli člani moškega pevskega zbora Štmaver, iz Mengša pa harmonikarski orkester kulturnega društva Mihaelov sejem. Tokratni koncert Koroška poje se je sklenil z nastopom mešanega pevskega zbora Singgemeinschaft Oisternig iz Bistrice ob Zilji. Občinstvo, ki je napolnilo celovški Dom glasbe, je bilo, kot lahko slišite, navdušeno. Oddaja pa ni le v znamenju glasbe, temveč tudi poezije slovenskih pesnic, rojakinj z avstrijske Koroške. Na koncertu so se namreč dela Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard prepletala s slovenskimi narodnimi pesmimi. Posnetek koncerta Koroška poje 2015 vas čaka tu!
Državna slovenska samouprava, ki zastopa porabske Slovence, bo 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Spodbudno je, pravi njen predsednik Martin Ropoš, da so iz madžarskega proračuna letos dobili približno petino več denarja kot lani. O doseženem v dveh desetletjih pa več pove v tokratnih Sotočjih. Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V oddaji tokrat gostimo rojake s Tržaškega Igorja Spetiča ter brata Aleša in Boruta Plesničarja, mlade arhitekte, ki sodelujejo tudi pri postavitvi slovenskega paviljona na Expu v Milanu. Z rojakinjo z Reke, Martino Cvetković, absolventko doktorskega študija varovanja okolja pa se pogovarjamo o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Slovenska kulturno gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, se želi s spremembami delovanja odzvati na novo, veliko bolj pragmatično politično stvarnost. Kaj to pomeni, nas zanimala v tokratnih Sotočjih. Z novinarko Radia Monošter Margito Mayer Gašpar se pogovarjamo o posledicah hitrega sodobnega življenja. V časih, ko se v družini ves manj pogovarjamo, je težko gojiti slovenski jezik in domače porabsko narečje, pravi dobitnica spominske plakete Avgusta Pavla. Z mlado rojakinjo z Reke Katjo Grubiša se spominjamo njenih slavnih prednikov. Slovenski gledališki par Branka Verdonik Rasberger in Edo Verdonik sta zaznamovala reško gledališče v 50. In 60.letih prejšnjega stoletja. Gostimo pa tudi glasbenika z avstrijske Koroške Tonča Feiniga, ki je pred kratkim skupaj s Klausom Lippitschem izdal zanimiv album z naslovom »Morju nasproti«.
Oddaja je tokrat predvsem v znamenju ohranjanja slovenske besede. Na največji dvojezični osnovni šoli v Porabju, na Gornjem Seniku, smo se na dnevu odprtih vrat pridružili staršem in bodočim učencem. O pouku slovenskega jezika v Gradcu se pogovarjamo z Markom Jernejem, koroškim Slovencem, ki je po končanem študiju ostal na avstrijskem Štajerskem. O ohranjanju maternega jezika spregovorita še dva rojaka z avstrijske Koroške; pesnica Cvetka Lipuš, ki je že pred dvema desetletjema odšla v svet, in Franc Merkač, vsestranski ustvarjalec, ki ga oznaka zamejec, kot pravi, žali. Spoznate lahko rojakinji s Tržaškega Berto Vremec in Ljubo Smotlak, letošnji dobitnici nagrade Nadje Maganja in se nam pridružite na potovanju po zgodovinskih poteh in cestah Gorskega kotarja. Odlična priložnost za čezmejno turistično ponudbo.
Tokrat zaznamujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Rojaki v Furlaniji Julijski krajini, kjer je pomemben arhitekt in urbanist pustil neizbrisen pečat, se mu bodo poklonili z različnimi prireditvami. Kaj so pripravili v Gorici, kjer je med drugim zasnoval Trgovski dom, lahko slišite v Sotočjih. Zanima nas, kaj nastaja na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Z novo ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu, deželno poslanko, Zalko Kuchling se pogovarjamo o vpisanih za prihodnje šolsko leto. Podatki so spodbudni tako Slovensko gimnazijo v Celovcu kot za dvojezično trgovsko akademijo. Porabje je prvič obiskal tržaški pisatelj in Prešernov nagrajenec Boris Pahor. Obžaluje, da je trajalo tako dolgo, da je prišel k njim. Prešernovim nagrajencem - likovnim umetnikom pa je posvečena razstava slikarske kolonije Izlake Zagorje, ki je ogled v Porabju. V Slovenskem domu Bazovica pa je postavljena razstava likovnih del, ki so nastala v okviru prireditve Sladka Istra. O razstavi in sodelovanju z javnim skladom za kulturne dejavnosti in njegovimi območnimi izpostavami lahko več slišite v Sotočjih.
Po lokalnih in županskih volitvah na avstrijskem Koroškem so tam živeči rojaki lahko zadovoljni. Enotna lista je povečala število občinskih svetnikov, Franc Jožef Smrtnik pa je že v prvem krogu zbral dovolj glasov in ostal župan Železne Kaple. Več o tem v Sotočjih. S 1. julijem bo slovenska glasbena šola na avstrijskem Koroškem postala sestavni del Koroške glasbene šole in njen 28. oddelek. Kaj to pomeni za učence in profesorje, sprašujemo ravnatelja Romana Verdela. »Zadnja uganka« je bila tema tekmovanja s področja vizualne umetnosti in oblikovanja, ki je potekalo na osnovni šoli Pećine na Reki. Nagrajene rešitve so zdaj na ogled v tamkajšnjem Slovenskem domu Bazovica, na otvoritvi razstave pa so nastopili tudi učenci pouka slovenščine. V Furlaniji – Julijski krajini smo si nalili nekaj čistega, sladkega in zelo pitnega vina - prosékarja. Pridružili pa smo se tudi rojakom iz Argentine, ki so s svojo folklorno skupino gostovali pri porabskih Slovencih.
V Sotočjih smo se še enkrat poklonili pred kratkim umrlemu škedenjskemu župniku Dušanu Jakominu, tržaškemu Čedermacu, vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu in narodnemu buditelju. Oddaja je tudi predvolilno obarvana. Na avstrijskem Koroškem je kampanja pred lokalnimi volitvami na vrhuncu. Pod okriljem Enotne liste, ki se predstavlja kot zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, se z več kot 600 kandidati za mesta v 22 občinah potegujejo različne občinske volilne liste. Kaj si obetajo in kako kaže njihovim županskim kandidatom, smo se pogovarjali s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem. Rojaki na Hrvaškem so v pričakovanju manjšinskih volitev. Bodo res že konec maja? O tem več v pogovoru z Darkom Šoncem, dosedanjim predstavnikom Slovencev v krovnem hrvaškem svetu za narodne manjšine in Borisom Rejcem, predsednikom reškega sveta slovenske manjšine. Nekaj minut namenjamo maternem jeziku, pridružimo pa se tudi rojakom iz Porabja, ki so obudili različne pustne običaje, marsikje že povsem pozabljene.
14 let po sprejemu zaščitnega zakona so razmere za Slovence v Italiji precej boljše, kot so bile pred letom 2001. Vendar pa spremembe prinašajo tudi nove izzive. Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta Živa Gruden in Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Več o njunem delu, zelo pomembnem za ohranitev slovenske besede, lahko slišite v Sotočjih. Priložnost za okrepitev stikov med porabskimi Slovenci in matično državo so čezmejni projekti na lokalni ravni med Mursko Soboto in Monoštrom. Za kakšne projekte gre, nas zanima v tokratni oddaji. Občini sta namreč po več letih vendarle obnovili stike. Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimo Francetu Prešernu ter se pridružimo koroškimi Slovencem na pustovanju v Pliberku in vas ob tem vabimo še na gledališko Tribuno, ki bo letos v znamenju 40-letnice organizirane gledališke dejavnosti koroških Slovencev.
Slovenski kulturni praznik je priložnost, da rojaki v sosednjih državah, ki se trudijo ohranjati slovensko kulturo, svoje dejavnosti in dosežke predstavijo širši javnosti. Sotočja so tako tudi v znamenju pestrega kulturnega dogajanja. V Trstu je praznik povezal športnike in kulturne ustvarjalce. V Monoštru je navdušila glasbenica, ki je priredila prekmurske in porabske ljudske pesmi. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem se pogovarjamo o mladih in financiranju kulturne dejavnosti koroških Slovencev. Koliko so deželne in zvezne oblasti v Avstriji dejansko naklonjene kulturi tam živečih Slovencev? Ob predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu jemlje več kot 8 odstotkov prvotno predvidenih sredstev, nas zanima, kdo bo najbolj občutil to varčevanje. Povsem brezplačno pa reški rock glasbeniki, med njimi so tudi Slovenci, Andrej Baša, Ivan Harej in Vincenc Sluga, dvakrat mesečno pripravljajo koncerte in promovirajo ljubezen do rock glasbe, ki je tudi njihov način življenja.
Ker je za rojake v sosednjih državah kulturni praznik zelo pomemben, so se praznovanja že začela. O kulturi, večjezičnosti in literarnem ustvarjanju se v Sotočjih pogovarjamo z Bojanom Ilijem Schnablom, pravnikom, zgodovinarjem in literatom, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z Enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Dvajset let po ustanovitvi in po nekajletnem premoru se odre vrača porabska gledališka skupina Nindrik Indrik. Z novo komedijo bo ob kulturnem prazniku skušala porabski jezik približati širši javnosti. V Sotočjih bomo tokrat spomnili tudi na 2. svetovno vojno in preživele v taborišču Kampor na Rabu. Med zaprtimi so bili večinoma Slovenci, Hrvati in Judje. Rasim Karalič pa je posnel pretresljiv dokumentarni film.
Znanje slovenskega jezika je vse večji adut v Furlaniji julijski krajini, zato ne preseneča dober odziv staršev in obisk informativnih dni na slovenskih šolah. Ali to napoveduje tudi dober vpis? Kako bo z vpisom, če bodo slovenščino uvedli tudi na italijanskih šolah? Odgovore lahko slišite v oddaji. Županja Sakalovcev, porabska Slovenka Valerija Rogan je lani predlagala ureditev dodatnih kolesarskih in pohodnih poti. Je to ena od priložnosti za turistični razvoj občine, nas med drugim zanima. Z doktorjem Vincencem Rajšpom, direktorjem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je v stečaju, se pogovarjamo o odzivu avstrijskih partnerjev na stečaj inštituta. Gre za prvi primer v Avstriji, pravi Rajšp, da je država ustanoviteljica, torej Slovenija, dovolila stečaj znanstvenega inštituta in to na stroške države gostiteljice. V Celovcu smo se poklonili tokratnemu Tischlerjevem nagrajencu, skladatelju in dirigentu s koroško dušo, Lojzetu Lebiču, in na Reki raziskovali, kaj družbi sporočajo digitalni intervencionisti.
Predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani je predsednik države Borut Pahor odlikoval, tudi za njeno prihodnje delo, z zlatim redom za zasluge. In tudi tokrat je odlikovanje nekatere razburilo, drugi pa ga vidijo kot spodbuda za nadaljnjo krepitev dobrih odnosov. Kakšni so dejanski obeti za prihodnost slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, bodo tudi v italijanskih šolah uvedli pouk slovenščine? O tem več v tokratni oddaji. Pridružili smo se malčkom v Porabju, ki se učijo slovenščino ob pomoči vzgojiteljice – asistentke iz Murske Sobote. Zanima nas, kakšen je odnos koroških oblasti do kulture. V kulturnem centru univerze v Celovcu so prepričani, da se nadaljuje kulturna politika iz časov, ko so na avstrijskem Koroškem vladali svobodnjaki. Slišite pa lahko tudi zgodbo rojakinje z Reke, 90-letne Ksenije Grabusin. Njen oče je staršem poslal dopisnico s Soške fronte. Kaj je sporočil? Prisluhnite oddaji.
Neveljaven email naslov