Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.

Prelomno leto za Novice

Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.

Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?

“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”

Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.

“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”

To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila.  Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.

“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”

Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.

Bo denar za Novi glas?

Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.

Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.

Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.

“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”

Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem

Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.

Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.

Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.

Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.

Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.

“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”

Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:

“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”

Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.

Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.

“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”

Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo

Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.

Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.

“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”

Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:

“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”

In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.

V Porabju doma

Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.

Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:

“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”

Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:

“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”

Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.