Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.
Prelomno leto za Novice
Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.
Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?
“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”
Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.
“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”
To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila. Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.
“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”
Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.
Bo denar za Novi glas?
Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.
Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.
Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.
“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”
Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem
Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.
Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.
Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.
Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.
Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.
“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”
Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:
“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”
Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.
Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.
“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”
Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo
Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.
Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.
“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”
Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:
“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”
In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.
V Porabju doma
Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.
Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:
“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”
Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:
“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”
Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Klima v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem se, ugotavljajo rojaki, sicer izboljšuje, toda denarja za njihove projekte nikakor ni dovolj. Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice in Novi glas, oba v velikih finančnih težavah, nas zanima v tokratni oddaji.
Prelomno leto za Novice
Predsednik sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Nanti Olip, poslovodeči v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), ki je hkrati tudi soizdajatelj časopisa, je prepričan, da bo letošnje leto za tednik ključno. Sosvet je pred kratkim predlagal, naj od 1,160.000 evrov, ki jih bo Avstrija tudi letos namenila organicijam slovenske manjšine, Novicam prednostno dodelijo 80.000 evrov. Toda tega denarja Dunaj še vedno ni nakazal, čeprav gre za poplačilo lanskih dolgov, pravi Olip, ki ne razume, kje se je zataknilo.
Prav tako še vedno ni jasno, koliko denarja bodo Novice letos dobile iz slovenskega proračuna oziroma prek javnega razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogovor je bil, da bodo Novicam za tekoče stroške letos namenili 145.000 evrov, ali bo takšna tudi končna vsota, naj bi bilo znano v nekaj tednih. Je pa Urad, skladno z dogovorom, že januarja nakazal 70.000 evrov nujne pomoči, pojasnjuje Nanti Olip. In kaj to dejansko pomeni za prihodnost tednika Novice, ki ga zdaj oblikujejo trije novinarji uredniki, pa še ti niso zaposleni za polni delovni čas?
“Za Novice to pomeni, da se bomo aprila spet znašli v istih težavah tako kot vsako leto”
Računajoč na 145.000 evrov podpore iz Slovenije za operativne stroške izhajanja, ob zmanjševanju članov uredništva so varčevaje pripeljali do skrajnih meja, pravi Olip, tako da bi se letošnje leto moralo iziti.
“Upam, da je to prehodno stanje, ki pa dolgoročno ni vzdržno.”
To leto bo vsekakor prelomno, je prepričan eden od izdajateljev Novic, saj so rekordno povečali število naročnikov, računajo pa tudi na dodatna vplačila. Zmanjševanje števila zaposlenih pa je drugi del zgodbe. Rabili bi dodatne ljudi, s katerimi bi bil časopis še bolj aktualen, česar z zdajšnjo oslabljeno ekipo ne morejo zagotoviti.
“To je, kot bi stalno nekaj krpal. Za letos smo jih zakrpali, če lahko uporabim ta izraz. Upam, da pri tem tudi ostane. Ostaja pa tudi upanje na sistemsko ureditev.”
Pogovori s predstavnikom urada zveznega kanclerja so predvideni že za mesec april, še pojasnjuje Olip. S podpredsednikom NSKS se pogovarjamo tudi o negotovih finančnih razmerah dežele Koroške, ki so posledica 10 milijardnih poroštev dežele bančni skupini Hypo Alpe Adria in neuspelega dogovora z upniki. Ali lahko dežela bankrotira, kaj pomeni dolg za organizacije koroški Slovencev? Odgovorom lahko prisluhnete v prvem delu tokratnih Sotočij.
Bo denar za Novi glas?
Velike finančne težave ima tudi goriški tednik Novi glas. Izdajatelj Zadruga goriška Mohorjeva je pred kratkim skupaj še s štirimi goriškimi slovenskimi ustanovami javno opozorila na nespodbudne razmere in s tem dvignila kar nekaj prahu med Slovenci v Italiji.
Kako to, da ob 10 milijonih evrov, kolikor jih bo slovenska narodna skupnost Furlaniji Julijski krajini letos dobila iz Rima, ni mogoče najti nekaj deset tisoč evrov za poplačilo dolga tednika Novi glas, smo vprašali Walterja Bandlja, predsednika Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij rojakov v Italiji.
Kot je dejal v oddaji Sotočja, bosta skupaj s predsednikom druge krovne organizacije Rudijem Pavšičem (SKGZ) predlagala deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju, pristojnemu za kulturo, naj denar za Novi glas poiščejo v 700.000 evrov vrednemu deležu, razliki med lanskim in letošnjim izplačilom iz državnega proračuna. Lani so namreč rojaki v FJK dobili 9,3 milijona evrov. In prav tu naj bi našli tudi 50.000, 60.000 evrov za Novi glas, pravi Bandelj.
“Moramo se dobiti z vsemi mediji, seveda tudi z Novim glasom, in pripraviti skupen predlog za odbornika Torrentija, tako da zagotovimo kontinuiteto – redno financiranje tednika Novi glas.”
Manjšinam nenaklonjeno ozračje na Hrvaškem
Predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez se je v okviru uradnega obiska v Zagrebu srečal z vsemi najvišji predstavniki Hrvaške. Sogovorniki so se zavzeli za izboljšanje odnosov, preseganje nesoglasij in okrepitev gospodarskega sodelovanja. Obisk v hrvaški prestolnici je Brglez sklenil v tamkajšnjem Slovenskem domu, kjer je odprl tudi razstavo velikonočnih izdelkov ustvarjalne delavnice Šopek.
Rojaki so ga seznanili z aktualnimi razmerami v časih, ki manjšinam na Hrvaškem niso naklonjeni. Kot je po srečanju dejal Brglez, so ga opozorili na različno obravnavanje slovenske manjšine, kar je nepotrebno glede na dobro ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšin. Pomembno pa je tudi, je dejal, da je slovenska manjšina ostala apolitična in kljub temu uspela izvajati svoje kulturno poslanstvo, kar je odvisno tudi od samih lokalnih oblasti.
Obisk delegacije državnega zbora v Zagrebu je pozitivno ocenil tudi predsednik Zveze slovenskih društev Darko Šonc, ki od samega obiska ni veliko pričakoval, saj gre za protokolarna srečanja. Je pa dobro, da se politiki obeh držav pogovarjajo, saj bodo tako tudi odnosi boljši, je prepričan.
Predsednika Brgleza je med drugim opozoril na težave pri izobraževanju v jezikih manjšin, ki jo omogoča zakonodaja, vendar na osnovi anket med starši. Problem je, da ni jasno, kdo bi moral naročiti ankete. Ali so za to pristojne lokalne oblasti ali hrvaško šolsko ministrstvo. V Zagrebu smo prepričani, pravi Šonc, da bi morali navodila pripraviti na ministrstvu za šolstvo in jih poslati ravnateljem šol.
Skrb zbujajoči so na Hrvaškem pojavi sovražnega govora in odnosa do narodnih skupnosti.
“Mi samo čakamo, kaj se bo zgodilo, ali bo potihnilo in se bo pritisk zmanjšal. Imamo odprte oči in ušesa. Čuti se, da hrvaška družba ne gre v dobri smeri.”
Toda Darko Šonc je kljub temu optimist:
“Ne verjamem, da bi se lahko v 21.stoletju še vedno pogovarjali o ustaštvu, o pozdravih za dom spremni, o diktatu ulice,..”
Z zaskrbljenostjo je spremljal demonstracije za ukinitev agencije za medije in poplavo sovražnega govora. Vlada in sabor pa, po njegovem, nimata izdelanih stališč do manjšin, kar se je pokazalo tudi ob sprejemanju proračuna, ko so nekaterim manjšinam, naprimer srbski, drastično zmanjšali dotacije in pomoč.
Svet za narodne manjšine, član je tudi Darko Šonc, je na svoji ustanovni z deklaracijo pozval javnost, naj se najostreje zoperstavi vsem pojavom diskriminacije. Svoboda govora, kritika vladajočih ter strpnost so namreč temeljne evropske vrednote, ki jih je Hrvaška kot članica Evropske unije sprejela in jih mora tudi spoštovati, so zapisali predstavniki narodnih skupnosti. Prvič pa se je zgodilo, da deklaracija ni bila sprejeta soglasno, pojasnjuje Darko Šonc. Nasprotovala ji je namreč poslanka Ermina Lekaj Prljaskaj, predstavnica albanske narodne skupnosti, ki v saboru zastopa tudi slovensko manjšino.
“V Svet (za narodne manjšine) so se infiltrirale politične stranke.”
Daljši pogovor s predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Piranski zaliv – preseganje razlik s kulturo
Na Reko so minuli teden v okviru abonmaja Piranski zaliv prišli ljubitelji gledališča iz Slovenije, ki so se ustavili tudi v Slovenskem domu Bazovica, kjer se jim je predstavila domača dramska skupina s komedijo Niti tat ne more pošteno krast’.
Piranski zaliv pa je naslov skupnega projekta reškega Narodnega gledališča (HNK) Ivana pl. Zajca in Slovenskega mladinskega gledališča. Da je zanimanje za ogled predstav v Ljubljani in na Reki veliko, potrjuje Tamara Šanko Ajdini iz reškega teatra. Če je na prvo predstavo v Ljubljano odpeljal en avtobus, bosta aprila, na drugo predstavo, odpeljala že dva, pravi.
“Na pobudo našega intendanta Oliverja Frljića smo se februarja odpravili na prvi izlet, avtobus je bil poln in vsi navdušeni. … ljudje si želijo spremembe, ljudje želijo videti nekaj drugačnega, in naši gledališči sta se prepoznali na ravni, na kateri še vedno resnično delujejo ljudje, ki želijo delati drugače.”
Vodja reškega gledališča Oliver Frljić pa je vse pogosteje tarča kritik, vlomili so mu v stanovanje in mu celo grozili s smrtjo. Kritike na njegov račun se pojavljajo že vse od začetka mandata, pravi Tamara Šanko Ajdini:
“Pravzaprav samo postavlja vprašanja, ljudje pa se sami lahko opredeljujejo do določenih zadev: on na nikogar ne kaže, nikogar ne obsoja, zgolj postavlja vprašanja.”
In vprašanja očitno mnoge motijo. Zaradi zaskrbljujočih razmer v kulturi je Oliver Frlić te dni skupaj z organizacijami civilne družbe, zbranimi v Platformi 112, in Antifašistično ligo -, intendante narodnih gledališč na Hrvaškem pozval k stavki, vse do odstopa ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, kar je sicer zahtevalo tudi že več tisoč znanih hrvaških kulturnikov.
V Porabju doma
Prekmurski duhovnik in pisatelj Lojze Kozar je bil vse življenje tesno povezan z rojaki v Porabju, kjer je bil rojen in je preživel svoja mlada leta. Zato ne preseneča, da zbirka njegovih zgodb, ki so jo predstavili na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru nosi naslov »V Porabju doma«.
Kdo je bil ta duhovnik, ki je služboval v Sloveniji, Črni gori in na Madžarskem in se vseskozi vračal v rodno Porabje, v oddaji Sotočja pripoveduje tudi njegov nečak, prav tako duhovnik Lojze Kozar:
“Našel je vedno dovolj moči, da je delal v dobro drugih. Predvsem v dobro slovenske skupnosti v Porabju.”
Tu so bile njegove korenine in njegovi ljudje, se ga spominja nečak in pojasni moto Lojzeta Kozarja:
“Treba je držati skupaj. Skupaj smo močnejši in lahko več naredimo.”
Daljši prispevek Silve Eöry s opredstavitve knjige objavljamo v oddaji Sotočja.
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Neveljaven email naslov