Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zelo dejavnimi in delavnimi rojaki, odlikovanimi tudi z državnimi priznanji
Tokratno oddajo zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge.
Za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti je medaljo za zasluge prejel Giorgio Banchig, novinar, publicist, zgodovinar, dolgoletni urednik mesečnika oziroma štirinajstdnevnika Dom ter vsestranski kulturni delavec, ki velja za enega najboljših poznavalcev zgodovine beneške Slovenije. Kot je povedal po podelitvi priznanja ni pričakoval.
“Vse tisto, kar sen pisal, raziskoval in objavil, sen napravil iz ljubezni do maternega jezika, do naše slovenske kulture in kot dolžnost, ker sen videl, da veliko naših ljudi ne pozna naše zgodovine, kulturnih vrednot…. Ni poznalo pomena našega jezika.”
Za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture je medaljo za zasluge prejel doktor Karel Gadanyi, ki je svoje intelektualno življenje in delo posvetil jezikoslovju, predvsem proučevanju in poučevanju slavistike in slovenistike.
Za zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti pa je bil z medaljo za zasluge odlikovan profesor doktor Gernot Kocher, ki si tudi danes zelo prizadeva za razvoj študija slovenskega jezika na graški univerzi in je bil je med najbolj vnetimi podporniki slovenistike v Gradcu, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Tržaški odvetnik Drago Štoka je medaljo za zasluge dobil za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Svojo globoko zakoreninjenost v slovenstvu ter zavzetost za nacionalno emancipacijo in enakopravnost Slovencev v Italiji, ki jo je Štoka izkazoval v vsem svojem življenju in delu, pa je odlikovani še enkrat dokazal tudi v svoji zahvali ob prejemu nagrade, ko je opozoril na pomen vrednot, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brežinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni.
“Ena teh vrednot je nedvomno zvestoba. Zvestoba svojemu jeziku in koreninam, zvestoba zemlji in tradicijam, zvestoba svojemu slovenskemu narodu.”
Podjetnik iz Števerjana Marjan Terpin, ki je pomembno prispeval k ekonomski trdnosti Slovencev v Italiji, je bil z medaljo za zasluge odlikovan za tudi svoj prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V svoji zahvali je dejal:
“Jaz sem srečen človek, in danes sem še bolj.”
Na sprejemu po slavnostni podelitvi pa je pojasnil, da na priznanje ni čakal.
“Človek to dela iz srca in ne čakaš na nagrado. Če pa pride, je dobrodošla, saj pomeni dodatno spodbudo tako za mene kot za druge ljudi, sovaščane, sodelavce in družino. Vsi smo zadovoljni, da smo Slovenci in da živimo to narodno življenje.”
In kakšno je to življenje, se vidi prav v Števerjanu, kjer mislite, da ste sredi Ljubljane, pravi Terpin, še boljše:
“Vse je slovensko, v cerkvi, oštariji, povsod se govori samo slovensko, italijansko zelo malo.”
Z medaljo za zasluge sta bila za svoje delo odlikovana tudi novinarja RTV Slovenija, oba tesno povezana z zamejstvom in oddajo Sotočja, ki jo soustvarjata od samih začetkov. Mirjam Muženič je dobila odlikovanja za svoje dolgoletno delo in obveščanje o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji, Lojze Kos, ki se upokojuje, pa za svoje dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Avstriji.
Oba sta bila pomembnega priznanja vesela in ga nista pričakovala. Mirjam Muženič, ki, kot je zapisano tudi v obrazložitvi odlikovanja, sistematično, natančno in skrbno osvetljuje življenje, uspehe in težave Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini vse od Kanalske doline preko Rezije in Benečije do Goriške, Tržiča in Trsta, je bil po prejemu odlikovanja srečna.
Kaj pa ji je v vseh teh letih spremljanja dogajanja v zamejstvu najbolj ostalo v spominu? Veliko je bilo dogodkov, pravi, najbolj pa ji je ostal v spominu sprejem zaščitnega zakona leta 2001:
“Morebiti tudi zato, ker se sama veliko sodelovala v pripravah in v prepričevanju slovenske in zamejske javnosti, da je ta zakon potreben in nujen.”
Lojze Kos je, kot pojasnjuje, eden od očetov oddaje Sotočja, saj je že ob svojem začetku leta 1976 na Radiu Maribor spremljal manjšinsko dogajanje. Krajšo oddajo so kmalu razširili kot slovenski projekt in vključili tudi Radio Koper in takratni Radio Ljubljana. In kateri dogodek se je njemu najbolj vtisnil v spomin? Odgovor je enostaven, pravi:
“Prometna nesreča Jörga Heiderja, ker je bil to politik, ki je zaznamoval obdobje. Čas lahko razdelimo na čas pred in po Heiderju. Tako kot lahko razmejimo čas pred in po osamosvojitvi ali čas pred in po memorandumu.”
Nihče si ni mogel predstavljati, kako pomembno vlogo je igral Heider, šele po njegovi smrti se je pokazalo, kaj je pomenil, še posebej, ko so začeli iz omar padati okostnjaki (Hypo Banka,..) in ti še padajo, tako kot še vedno živi njegov model nacionalizma z veliko posnemovalci, kloni, kot jim pravi Lojze Kos.
V tokratni oddaji gostimo še eno zelo delovno in svojim koreninam zavezano rojakinjo iz Trsta, predsednico Slavističnega društva Trst Gorica Videm, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Za življenjsko delo, za zbornik Alojza Rebule ob avtorjevi 90 letnici in za knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste je v domačem mestu pred kratkim prejela 53-to literarno nagrado Vstajenje.
Naklonjenost slovenski literaturi sega v gimnazijska leta, je ugledna rojakinja pojasnila Mirjam Muženič, ko so ji ljubezen do slovenske besede predajali profesorji kot naprimer Alojz Rebula in Pavle Merku. Žal pa njeni poskusi, da bi jo približala tudi italijanskim bralcem, niso prav uspešni.
“Tržaški Italijani, someščani, se bolj malo zanimajo za našo literaturo in kulturo.”
Prvi avtor, ki so ga pred nekaj leti spoznali, je bil prav Boris Pahor in to šele potem, ko je bil že uveljavljen v svetu in Italiji, pojasnjuje profesorica Marija Pirjevec:
“Trst je nekaj posebnega. Odnos do slovenske skupnosti je problematičen, še vedno, čeprav se razmere vidno izboljšujejo.”
Koroški Slovenec, slikar in arhitekt Karl Vouk, je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi ter slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1986. Že desetletje pred tem se je predstavil na prvi skupinski razstavi v Celovcu, od takrat pa je imel več deset samostojnih in skupinskih razstav v Avstriji in Sloveniji.
Ukvarja se s slikarstvom, ustvarja pa tudi kovinske objekte, ki jih postavlja na različna javna mesta, in tako svoje likovno ustvarjanje poveže z arhitekturo.
Med večjimi projekti, ki jih trenutno pripravlja Karl Vouk je kovinski križev pot v Gospe Sveti, za katerega je naročilo dobil leta 2014.
Povezovanje različnih umetniških zvrsti je značilno tudi za projekt Trivium – tri poti – Drei Wege. Od leta 2000 naprej se namreč 14. avgusta na gori Svete Heme nad Globasnico združijo glasba, literatura in slikarstvo. Pobudniki glasbenik Janez Gregorič, slikar Rudi Benétik in literat Fabjan Hafner pa vsako leto k sodelovanju povabijo kolege iz svoje umetniške zvrsti.
Likovni umetniki, ki so doslej sodelovali v projektu Trivium (Rudi Benètik, Klementina Golija (SI), Armin Guerino, Gustav Januš, Ivan Klarič, Zorka L.-Weiss, Gerit Loeschnig, Nežika A. Novak, Valentin Oman, Mario Palli (IT), Ulrich Plieschnig, Johann Julian Taupe, Gerhild Tschachler Nagy, Karl Vouk, Johanes Zechner), se tokrat prvič kot ekipa predstavljajo tudi na skupni razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je pripravil naš sogovornik Karl Vouk, sicer podpredsednik Društva umetnikov Koroške.
Gre za zelo dejavno društvo z 200 člani, med katerimi jih je tretjina profesionalnih likovnih umetnikov. Za cilj pa so si med drugim zadali, pojasnjuje Vouk, da bodo vsak mesec imeli v Domu novo razstavo.
Zelo dejaven pa je tudi Karl Vouk, ki je tako kot brat Rudi Vouk kritičen do aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem pet let po podpisu celovškega memoranduma, saj je ta, je prepričan, zmanjšal raven zaščite, določene z odločbami ustavnega sodišča, ki jih je dosegel njegov brat.
Društvo Bazovica na Reki rojake združuje od leta 1947 in ko je tri leta po ustanovitvi svoj sedež preselilo v vilo z vrtom v središču mesta je Slovenski dom postal priljubljeno zbirališče za cele družine, za nekatere pravi drugi dom. Med temi je gotovo tudi družina Grlica, od prvih let posebej povezana z delovanjem društva in velja za enega izmed njegovih stebrov, opozarja Marjana Mirković.
V društvu so danes dejavne kar tri generacije: starša Boža in Jože – Pepi sta po večletni vključenosti v dramsko in druge skupine ostala zvesta predvsem pevskemu zboru; vsestransko dejavna sta bila tudi njuna sinova: Bojan, ki skrbi za karikature v glasilu, in Milan, ki je že dve desetletji med osrednjimi člani društva, dejavna pa je tudi vsa njegova družina.
Milan Grlica, prometni inženir, zaposlen v Luški upravi Reka, je bil tudi na čelu društva, sodeluje pa še v slovenskih manjšinskih svetih na županijski in mestni ravni, slednjega je v prvem mandatu tudi vodil.
Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju, ki se že vrsto let aktivno vključuje v delo manjšinskih organizacij in je eden pomembnih članov Komornega zbora Monošter.
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z zelo dejavnimi in delavnimi rojaki, odlikovanimi tudi z državnimi priznanji
Tokratno oddajo zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge.
Za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti je medaljo za zasluge prejel Giorgio Banchig, novinar, publicist, zgodovinar, dolgoletni urednik mesečnika oziroma štirinajstdnevnika Dom ter vsestranski kulturni delavec, ki velja za enega najboljših poznavalcev zgodovine beneške Slovenije. Kot je povedal po podelitvi priznanja ni pričakoval.
“Vse tisto, kar sen pisal, raziskoval in objavil, sen napravil iz ljubezni do maternega jezika, do naše slovenske kulture in kot dolžnost, ker sen videl, da veliko naših ljudi ne pozna naše zgodovine, kulturnih vrednot…. Ni poznalo pomena našega jezika.”
Za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture je medaljo za zasluge prejel doktor Karel Gadanyi, ki je svoje intelektualno življenje in delo posvetil jezikoslovju, predvsem proučevanju in poučevanju slavistike in slovenistike.
Za zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti pa je bil z medaljo za zasluge odlikovan profesor doktor Gernot Kocher, ki si tudi danes zelo prizadeva za razvoj študija slovenskega jezika na graški univerzi in je bil je med najbolj vnetimi podporniki slovenistike v Gradcu, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Tržaški odvetnik Drago Štoka je medaljo za zasluge dobil za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Svojo globoko zakoreninjenost v slovenstvu ter zavzetost za nacionalno emancipacijo in enakopravnost Slovencev v Italiji, ki jo je Štoka izkazoval v vsem svojem življenju in delu, pa je odlikovani še enkrat dokazal tudi v svoji zahvali ob prejemu nagrade, ko je opozoril na pomen vrednot, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brežinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni.
“Ena teh vrednot je nedvomno zvestoba. Zvestoba svojemu jeziku in koreninam, zvestoba zemlji in tradicijam, zvestoba svojemu slovenskemu narodu.”
Podjetnik iz Števerjana Marjan Terpin, ki je pomembno prispeval k ekonomski trdnosti Slovencev v Italiji, je bil z medaljo za zasluge odlikovan za tudi svoj prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V svoji zahvali je dejal:
“Jaz sem srečen človek, in danes sem še bolj.”
Na sprejemu po slavnostni podelitvi pa je pojasnil, da na priznanje ni čakal.
“Človek to dela iz srca in ne čakaš na nagrado. Če pa pride, je dobrodošla, saj pomeni dodatno spodbudo tako za mene kot za druge ljudi, sovaščane, sodelavce in družino. Vsi smo zadovoljni, da smo Slovenci in da živimo to narodno življenje.”
In kakšno je to življenje, se vidi prav v Števerjanu, kjer mislite, da ste sredi Ljubljane, pravi Terpin, še boljše:
“Vse je slovensko, v cerkvi, oštariji, povsod se govori samo slovensko, italijansko zelo malo.”
Z medaljo za zasluge sta bila za svoje delo odlikovana tudi novinarja RTV Slovenija, oba tesno povezana z zamejstvom in oddajo Sotočja, ki jo soustvarjata od samih začetkov. Mirjam Muženič je dobila odlikovanja za svoje dolgoletno delo in obveščanje o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji, Lojze Kos, ki se upokojuje, pa za svoje dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Avstriji.
Oba sta bila pomembnega priznanja vesela in ga nista pričakovala. Mirjam Muženič, ki, kot je zapisano tudi v obrazložitvi odlikovanja, sistematično, natančno in skrbno osvetljuje življenje, uspehe in težave Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini vse od Kanalske doline preko Rezije in Benečije do Goriške, Tržiča in Trsta, je bil po prejemu odlikovanja srečna.
Kaj pa ji je v vseh teh letih spremljanja dogajanja v zamejstvu najbolj ostalo v spominu? Veliko je bilo dogodkov, pravi, najbolj pa ji je ostal v spominu sprejem zaščitnega zakona leta 2001:
“Morebiti tudi zato, ker se sama veliko sodelovala v pripravah in v prepričevanju slovenske in zamejske javnosti, da je ta zakon potreben in nujen.”
Lojze Kos je, kot pojasnjuje, eden od očetov oddaje Sotočja, saj je že ob svojem začetku leta 1976 na Radiu Maribor spremljal manjšinsko dogajanje. Krajšo oddajo so kmalu razširili kot slovenski projekt in vključili tudi Radio Koper in takratni Radio Ljubljana. In kateri dogodek se je njemu najbolj vtisnil v spomin? Odgovor je enostaven, pravi:
“Prometna nesreča Jörga Heiderja, ker je bil to politik, ki je zaznamoval obdobje. Čas lahko razdelimo na čas pred in po Heiderju. Tako kot lahko razmejimo čas pred in po osamosvojitvi ali čas pred in po memorandumu.”
Nihče si ni mogel predstavljati, kako pomembno vlogo je igral Heider, šele po njegovi smrti se je pokazalo, kaj je pomenil, še posebej, ko so začeli iz omar padati okostnjaki (Hypo Banka,..) in ti še padajo, tako kot še vedno živi njegov model nacionalizma z veliko posnemovalci, kloni, kot jim pravi Lojze Kos.
V tokratni oddaji gostimo še eno zelo delovno in svojim koreninam zavezano rojakinjo iz Trsta, predsednico Slavističnega društva Trst Gorica Videm, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Za življenjsko delo, za zbornik Alojza Rebule ob avtorjevi 90 letnici in za knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste je v domačem mestu pred kratkim prejela 53-to literarno nagrado Vstajenje.
Naklonjenost slovenski literaturi sega v gimnazijska leta, je ugledna rojakinja pojasnila Mirjam Muženič, ko so ji ljubezen do slovenske besede predajali profesorji kot naprimer Alojz Rebula in Pavle Merku. Žal pa njeni poskusi, da bi jo približala tudi italijanskim bralcem, niso prav uspešni.
“Tržaški Italijani, someščani, se bolj malo zanimajo za našo literaturo in kulturo.”
Prvi avtor, ki so ga pred nekaj leti spoznali, je bil prav Boris Pahor in to šele potem, ko je bil že uveljavljen v svetu in Italiji, pojasnjuje profesorica Marija Pirjevec:
“Trst je nekaj posebnega. Odnos do slovenske skupnosti je problematičen, še vedno, čeprav se razmere vidno izboljšujejo.”
Koroški Slovenec, slikar in arhitekt Karl Vouk, je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi ter slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1986. Že desetletje pred tem se je predstavil na prvi skupinski razstavi v Celovcu, od takrat pa je imel več deset samostojnih in skupinskih razstav v Avstriji in Sloveniji.
Ukvarja se s slikarstvom, ustvarja pa tudi kovinske objekte, ki jih postavlja na različna javna mesta, in tako svoje likovno ustvarjanje poveže z arhitekturo.
Med večjimi projekti, ki jih trenutno pripravlja Karl Vouk je kovinski križev pot v Gospe Sveti, za katerega je naročilo dobil leta 2014.
Povezovanje različnih umetniških zvrsti je značilno tudi za projekt Trivium – tri poti – Drei Wege. Od leta 2000 naprej se namreč 14. avgusta na gori Svete Heme nad Globasnico združijo glasba, literatura in slikarstvo. Pobudniki glasbenik Janez Gregorič, slikar Rudi Benétik in literat Fabjan Hafner pa vsako leto k sodelovanju povabijo kolege iz svoje umetniške zvrsti.
Likovni umetniki, ki so doslej sodelovali v projektu Trivium (Rudi Benètik, Klementina Golija (SI), Armin Guerino, Gustav Januš, Ivan Klarič, Zorka L.-Weiss, Gerit Loeschnig, Nežika A. Novak, Valentin Oman, Mario Palli (IT), Ulrich Plieschnig, Johann Julian Taupe, Gerhild Tschachler Nagy, Karl Vouk, Johanes Zechner), se tokrat prvič kot ekipa predstavljajo tudi na skupni razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je pripravil naš sogovornik Karl Vouk, sicer podpredsednik Društva umetnikov Koroške.
Gre za zelo dejavno društvo z 200 člani, med katerimi jih je tretjina profesionalnih likovnih umetnikov. Za cilj pa so si med drugim zadali, pojasnjuje Vouk, da bodo vsak mesec imeli v Domu novo razstavo.
Zelo dejaven pa je tudi Karl Vouk, ki je tako kot brat Rudi Vouk kritičen do aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem pet let po podpisu celovškega memoranduma, saj je ta, je prepričan, zmanjšal raven zaščite, določene z odločbami ustavnega sodišča, ki jih je dosegel njegov brat.
Društvo Bazovica na Reki rojake združuje od leta 1947 in ko je tri leta po ustanovitvi svoj sedež preselilo v vilo z vrtom v središču mesta je Slovenski dom postal priljubljeno zbirališče za cele družine, za nekatere pravi drugi dom. Med temi je gotovo tudi družina Grlica, od prvih let posebej povezana z delovanjem društva in velja za enega izmed njegovih stebrov, opozarja Marjana Mirković.
V društvu so danes dejavne kar tri generacije: starša Boža in Jože – Pepi sta po večletni vključenosti v dramsko in druge skupine ostala zvesta predvsem pevskemu zboru; vsestransko dejavna sta bila tudi njuna sinova: Bojan, ki skrbi za karikature v glasilu, in Milan, ki je že dve desetletji med osrednjimi člani društva, dejavna pa je tudi vsa njegova družina.
Milan Grlica, prometni inženir, zaposlen v Luški upravi Reka, je bil tudi na čelu društva, sodeluje pa še v slovenskih manjšinskih svetih na županijski in mestni ravni, slednjega je v prvem mandatu tudi vodil.
Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju, ki se že vrsto let aktivno vključuje v delo manjšinskih organizacij in je eden pomembnih članov Komornega zbora Monošter.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov