Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zelo dejavnimi in delavnimi rojaki, odlikovanimi tudi z državnimi priznanji
Tokratno oddajo zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge.
Za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti je medaljo za zasluge prejel Giorgio Banchig, novinar, publicist, zgodovinar, dolgoletni urednik mesečnika oziroma štirinajstdnevnika Dom ter vsestranski kulturni delavec, ki velja za enega najboljših poznavalcev zgodovine beneške Slovenije. Kot je povedal po podelitvi priznanja ni pričakoval.
“Vse tisto, kar sen pisal, raziskoval in objavil, sen napravil iz ljubezni do maternega jezika, do naše slovenske kulture in kot dolžnost, ker sen videl, da veliko naših ljudi ne pozna naše zgodovine, kulturnih vrednot…. Ni poznalo pomena našega jezika.”
Za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture je medaljo za zasluge prejel doktor Karel Gadanyi, ki je svoje intelektualno življenje in delo posvetil jezikoslovju, predvsem proučevanju in poučevanju slavistike in slovenistike.
Za zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti pa je bil z medaljo za zasluge odlikovan profesor doktor Gernot Kocher, ki si tudi danes zelo prizadeva za razvoj študija slovenskega jezika na graški univerzi in je bil je med najbolj vnetimi podporniki slovenistike v Gradcu, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Tržaški odvetnik Drago Štoka je medaljo za zasluge dobil za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Svojo globoko zakoreninjenost v slovenstvu ter zavzetost za nacionalno emancipacijo in enakopravnost Slovencev v Italiji, ki jo je Štoka izkazoval v vsem svojem življenju in delu, pa je odlikovani še enkrat dokazal tudi v svoji zahvali ob prejemu nagrade, ko je opozoril na pomen vrednot, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brežinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni.
“Ena teh vrednot je nedvomno zvestoba. Zvestoba svojemu jeziku in koreninam, zvestoba zemlji in tradicijam, zvestoba svojemu slovenskemu narodu.”
Podjetnik iz Števerjana Marjan Terpin, ki je pomembno prispeval k ekonomski trdnosti Slovencev v Italiji, je bil z medaljo za zasluge odlikovan za tudi svoj prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V svoji zahvali je dejal:
“Jaz sem srečen človek, in danes sem še bolj.”
Na sprejemu po slavnostni podelitvi pa je pojasnil, da na priznanje ni čakal.
“Človek to dela iz srca in ne čakaš na nagrado. Če pa pride, je dobrodošla, saj pomeni dodatno spodbudo tako za mene kot za druge ljudi, sovaščane, sodelavce in družino. Vsi smo zadovoljni, da smo Slovenci in da živimo to narodno življenje.”
In kakšno je to življenje, se vidi prav v Števerjanu, kjer mislite, da ste sredi Ljubljane, pravi Terpin, še boljše:
“Vse je slovensko, v cerkvi, oštariji, povsod se govori samo slovensko, italijansko zelo malo.”
Z medaljo za zasluge sta bila za svoje delo odlikovana tudi novinarja RTV Slovenija, oba tesno povezana z zamejstvom in oddajo Sotočja, ki jo soustvarjata od samih začetkov. Mirjam Muženič je dobila odlikovanja za svoje dolgoletno delo in obveščanje o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji, Lojze Kos, ki se upokojuje, pa za svoje dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Avstriji.
Oba sta bila pomembnega priznanja vesela in ga nista pričakovala. Mirjam Muženič, ki, kot je zapisano tudi v obrazložitvi odlikovanja, sistematično, natančno in skrbno osvetljuje življenje, uspehe in težave Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini vse od Kanalske doline preko Rezije in Benečije do Goriške, Tržiča in Trsta, je bil po prejemu odlikovanja srečna.
Kaj pa ji je v vseh teh letih spremljanja dogajanja v zamejstvu najbolj ostalo v spominu? Veliko je bilo dogodkov, pravi, najbolj pa ji je ostal v spominu sprejem zaščitnega zakona leta 2001:
“Morebiti tudi zato, ker se sama veliko sodelovala v pripravah in v prepričevanju slovenske in zamejske javnosti, da je ta zakon potreben in nujen.”
Lojze Kos je, kot pojasnjuje, eden od očetov oddaje Sotočja, saj je že ob svojem začetku leta 1976 na Radiu Maribor spremljal manjšinsko dogajanje. Krajšo oddajo so kmalu razširili kot slovenski projekt in vključili tudi Radio Koper in takratni Radio Ljubljana. In kateri dogodek se je njemu najbolj vtisnil v spomin? Odgovor je enostaven, pravi:
“Prometna nesreča Jörga Heiderja, ker je bil to politik, ki je zaznamoval obdobje. Čas lahko razdelimo na čas pred in po Heiderju. Tako kot lahko razmejimo čas pred in po osamosvojitvi ali čas pred in po memorandumu.”
Nihče si ni mogel predstavljati, kako pomembno vlogo je igral Heider, šele po njegovi smrti se je pokazalo, kaj je pomenil, še posebej, ko so začeli iz omar padati okostnjaki (Hypo Banka,..) in ti še padajo, tako kot še vedno živi njegov model nacionalizma z veliko posnemovalci, kloni, kot jim pravi Lojze Kos.
V tokratni oddaji gostimo še eno zelo delovno in svojim koreninam zavezano rojakinjo iz Trsta, predsednico Slavističnega društva Trst Gorica Videm, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Za življenjsko delo, za zbornik Alojza Rebule ob avtorjevi 90 letnici in za knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste je v domačem mestu pred kratkim prejela 53-to literarno nagrado Vstajenje.
Naklonjenost slovenski literaturi sega v gimnazijska leta, je ugledna rojakinja pojasnila Mirjam Muženič, ko so ji ljubezen do slovenske besede predajali profesorji kot naprimer Alojz Rebula in Pavle Merku. Žal pa njeni poskusi, da bi jo približala tudi italijanskim bralcem, niso prav uspešni.
“Tržaški Italijani, someščani, se bolj malo zanimajo za našo literaturo in kulturo.”
Prvi avtor, ki so ga pred nekaj leti spoznali, je bil prav Boris Pahor in to šele potem, ko je bil že uveljavljen v svetu in Italiji, pojasnjuje profesorica Marija Pirjevec:
“Trst je nekaj posebnega. Odnos do slovenske skupnosti je problematičen, še vedno, čeprav se razmere vidno izboljšujejo.”
Koroški Slovenec, slikar in arhitekt Karl Vouk, je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi ter slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1986. Že desetletje pred tem se je predstavil na prvi skupinski razstavi v Celovcu, od takrat pa je imel več deset samostojnih in skupinskih razstav v Avstriji in Sloveniji.
Ukvarja se s slikarstvom, ustvarja pa tudi kovinske objekte, ki jih postavlja na različna javna mesta, in tako svoje likovno ustvarjanje poveže z arhitekturo.
Med večjimi projekti, ki jih trenutno pripravlja Karl Vouk je kovinski križev pot v Gospe Sveti, za katerega je naročilo dobil leta 2014.
Povezovanje različnih umetniških zvrsti je značilno tudi za projekt Trivium – tri poti – Drei Wege. Od leta 2000 naprej se namreč 14. avgusta na gori Svete Heme nad Globasnico združijo glasba, literatura in slikarstvo. Pobudniki glasbenik Janez Gregorič, slikar Rudi Benétik in literat Fabjan Hafner pa vsako leto k sodelovanju povabijo kolege iz svoje umetniške zvrsti.
Likovni umetniki, ki so doslej sodelovali v projektu Trivium (Rudi Benètik, Klementina Golija (SI), Armin Guerino, Gustav Januš, Ivan Klarič, Zorka L.-Weiss, Gerit Loeschnig, Nežika A. Novak, Valentin Oman, Mario Palli (IT), Ulrich Plieschnig, Johann Julian Taupe, Gerhild Tschachler Nagy, Karl Vouk, Johanes Zechner), se tokrat prvič kot ekipa predstavljajo tudi na skupni razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je pripravil naš sogovornik Karl Vouk, sicer podpredsednik Društva umetnikov Koroške.
Gre za zelo dejavno društvo z 200 člani, med katerimi jih je tretjina profesionalnih likovnih umetnikov. Za cilj pa so si med drugim zadali, pojasnjuje Vouk, da bodo vsak mesec imeli v Domu novo razstavo.
Zelo dejaven pa je tudi Karl Vouk, ki je tako kot brat Rudi Vouk kritičen do aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem pet let po podpisu celovškega memoranduma, saj je ta, je prepričan, zmanjšal raven zaščite, določene z odločbami ustavnega sodišča, ki jih je dosegel njegov brat.
Društvo Bazovica na Reki rojake združuje od leta 1947 in ko je tri leta po ustanovitvi svoj sedež preselilo v vilo z vrtom v središču mesta je Slovenski dom postal priljubljeno zbirališče za cele družine, za nekatere pravi drugi dom. Med temi je gotovo tudi družina Grlica, od prvih let posebej povezana z delovanjem društva in velja za enega izmed njegovih stebrov, opozarja Marjana Mirković.
V društvu so danes dejavne kar tri generacije: starša Boža in Jože – Pepi sta po večletni vključenosti v dramsko in druge skupine ostala zvesta predvsem pevskemu zboru; vsestransko dejavna sta bila tudi njuna sinova: Bojan, ki skrbi za karikature v glasilu, in Milan, ki je že dve desetletji med osrednjimi člani društva, dejavna pa je tudi vsa njegova družina.
Milan Grlica, prometni inženir, zaposlen v Luški upravi Reka, je bil tudi na čelu društva, sodeluje pa še v slovenskih manjšinskih svetih na županijski in mestni ravni, slednjega je v prvem mandatu tudi vodil.
Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju, ki se že vrsto let aktivno vključuje v delo manjšinskih organizacij in je eden pomembnih članov Komornega zbora Monošter.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z zelo dejavnimi in delavnimi rojaki, odlikovanimi tudi z državnimi priznanji
Tokratno oddajo zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge.
Za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti je medaljo za zasluge prejel Giorgio Banchig, novinar, publicist, zgodovinar, dolgoletni urednik mesečnika oziroma štirinajstdnevnika Dom ter vsestranski kulturni delavec, ki velja za enega najboljših poznavalcev zgodovine beneške Slovenije. Kot je povedal po podelitvi priznanja ni pričakoval.
“Vse tisto, kar sen pisal, raziskoval in objavil, sen napravil iz ljubezni do maternega jezika, do naše slovenske kulture in kot dolžnost, ker sen videl, da veliko naših ljudi ne pozna naše zgodovine, kulturnih vrednot…. Ni poznalo pomena našega jezika.”
Za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture je medaljo za zasluge prejel doktor Karel Gadanyi, ki je svoje intelektualno življenje in delo posvetil jezikoslovju, predvsem proučevanju in poučevanju slavistike in slovenistike.
Za zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti pa je bil z medaljo za zasluge odlikovan profesor doktor Gernot Kocher, ki si tudi danes zelo prizadeva za razvoj študija slovenskega jezika na graški univerzi in je bil je med najbolj vnetimi podporniki slovenistike v Gradcu, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Tržaški odvetnik Drago Štoka je medaljo za zasluge dobil za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Svojo globoko zakoreninjenost v slovenstvu ter zavzetost za nacionalno emancipacijo in enakopravnost Slovencev v Italiji, ki jo je Štoka izkazoval v vsem svojem življenju in delu, pa je odlikovani še enkrat dokazal tudi v svoji zahvali ob prejemu nagrade, ko je opozoril na pomen vrednot, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brežinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni.
“Ena teh vrednot je nedvomno zvestoba. Zvestoba svojemu jeziku in koreninam, zvestoba zemlji in tradicijam, zvestoba svojemu slovenskemu narodu.”
Podjetnik iz Števerjana Marjan Terpin, ki je pomembno prispeval k ekonomski trdnosti Slovencev v Italiji, je bil z medaljo za zasluge odlikovan za tudi svoj prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V svoji zahvali je dejal:
“Jaz sem srečen človek, in danes sem še bolj.”
Na sprejemu po slavnostni podelitvi pa je pojasnil, da na priznanje ni čakal.
“Človek to dela iz srca in ne čakaš na nagrado. Če pa pride, je dobrodošla, saj pomeni dodatno spodbudo tako za mene kot za druge ljudi, sovaščane, sodelavce in družino. Vsi smo zadovoljni, da smo Slovenci in da živimo to narodno življenje.”
In kakšno je to življenje, se vidi prav v Števerjanu, kjer mislite, da ste sredi Ljubljane, pravi Terpin, še boljše:
“Vse je slovensko, v cerkvi, oštariji, povsod se govori samo slovensko, italijansko zelo malo.”
Z medaljo za zasluge sta bila za svoje delo odlikovana tudi novinarja RTV Slovenija, oba tesno povezana z zamejstvom in oddajo Sotočja, ki jo soustvarjata od samih začetkov. Mirjam Muženič je dobila odlikovanja za svoje dolgoletno delo in obveščanje o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji, Lojze Kos, ki se upokojuje, pa za svoje dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Avstriji.
Oba sta bila pomembnega priznanja vesela in ga nista pričakovala. Mirjam Muženič, ki, kot je zapisano tudi v obrazložitvi odlikovanja, sistematično, natančno in skrbno osvetljuje življenje, uspehe in težave Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini vse od Kanalske doline preko Rezije in Benečije do Goriške, Tržiča in Trsta, je bil po prejemu odlikovanja srečna.
Kaj pa ji je v vseh teh letih spremljanja dogajanja v zamejstvu najbolj ostalo v spominu? Veliko je bilo dogodkov, pravi, najbolj pa ji je ostal v spominu sprejem zaščitnega zakona leta 2001:
“Morebiti tudi zato, ker se sama veliko sodelovala v pripravah in v prepričevanju slovenske in zamejske javnosti, da je ta zakon potreben in nujen.”
Lojze Kos je, kot pojasnjuje, eden od očetov oddaje Sotočja, saj je že ob svojem začetku leta 1976 na Radiu Maribor spremljal manjšinsko dogajanje. Krajšo oddajo so kmalu razširili kot slovenski projekt in vključili tudi Radio Koper in takratni Radio Ljubljana. In kateri dogodek se je njemu najbolj vtisnil v spomin? Odgovor je enostaven, pravi:
“Prometna nesreča Jörga Heiderja, ker je bil to politik, ki je zaznamoval obdobje. Čas lahko razdelimo na čas pred in po Heiderju. Tako kot lahko razmejimo čas pred in po osamosvojitvi ali čas pred in po memorandumu.”
Nihče si ni mogel predstavljati, kako pomembno vlogo je igral Heider, šele po njegovi smrti se je pokazalo, kaj je pomenil, še posebej, ko so začeli iz omar padati okostnjaki (Hypo Banka,..) in ti še padajo, tako kot še vedno živi njegov model nacionalizma z veliko posnemovalci, kloni, kot jim pravi Lojze Kos.
V tokratni oddaji gostimo še eno zelo delovno in svojim koreninam zavezano rojakinjo iz Trsta, predsednico Slavističnega društva Trst Gorica Videm, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Za življenjsko delo, za zbornik Alojza Rebule ob avtorjevi 90 letnici in za knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste je v domačem mestu pred kratkim prejela 53-to literarno nagrado Vstajenje.
Naklonjenost slovenski literaturi sega v gimnazijska leta, je ugledna rojakinja pojasnila Mirjam Muženič, ko so ji ljubezen do slovenske besede predajali profesorji kot naprimer Alojz Rebula in Pavle Merku. Žal pa njeni poskusi, da bi jo približala tudi italijanskim bralcem, niso prav uspešni.
“Tržaški Italijani, someščani, se bolj malo zanimajo za našo literaturo in kulturo.”
Prvi avtor, ki so ga pred nekaj leti spoznali, je bil prav Boris Pahor in to šele potem, ko je bil že uveljavljen v svetu in Italiji, pojasnjuje profesorica Marija Pirjevec:
“Trst je nekaj posebnega. Odnos do slovenske skupnosti je problematičen, še vedno, čeprav se razmere vidno izboljšujejo.”
Koroški Slovenec, slikar in arhitekt Karl Vouk, je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi ter slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1986. Že desetletje pred tem se je predstavil na prvi skupinski razstavi v Celovcu, od takrat pa je imel več deset samostojnih in skupinskih razstav v Avstriji in Sloveniji.
Ukvarja se s slikarstvom, ustvarja pa tudi kovinske objekte, ki jih postavlja na različna javna mesta, in tako svoje likovno ustvarjanje poveže z arhitekturo.
Med večjimi projekti, ki jih trenutno pripravlja Karl Vouk je kovinski križev pot v Gospe Sveti, za katerega je naročilo dobil leta 2014.
Povezovanje različnih umetniških zvrsti je značilno tudi za projekt Trivium – tri poti – Drei Wege. Od leta 2000 naprej se namreč 14. avgusta na gori Svete Heme nad Globasnico združijo glasba, literatura in slikarstvo. Pobudniki glasbenik Janez Gregorič, slikar Rudi Benétik in literat Fabjan Hafner pa vsako leto k sodelovanju povabijo kolege iz svoje umetniške zvrsti.
Likovni umetniki, ki so doslej sodelovali v projektu Trivium (Rudi Benètik, Klementina Golija (SI), Armin Guerino, Gustav Januš, Ivan Klarič, Zorka L.-Weiss, Gerit Loeschnig, Nežika A. Novak, Valentin Oman, Mario Palli (IT), Ulrich Plieschnig, Johann Julian Taupe, Gerhild Tschachler Nagy, Karl Vouk, Johanes Zechner), se tokrat prvič kot ekipa predstavljajo tudi na skupni razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je pripravil naš sogovornik Karl Vouk, sicer podpredsednik Društva umetnikov Koroške.
Gre za zelo dejavno društvo z 200 člani, med katerimi jih je tretjina profesionalnih likovnih umetnikov. Za cilj pa so si med drugim zadali, pojasnjuje Vouk, da bodo vsak mesec imeli v Domu novo razstavo.
Zelo dejaven pa je tudi Karl Vouk, ki je tako kot brat Rudi Vouk kritičen do aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem pet let po podpisu celovškega memoranduma, saj je ta, je prepričan, zmanjšal raven zaščite, določene z odločbami ustavnega sodišča, ki jih je dosegel njegov brat.
Društvo Bazovica na Reki rojake združuje od leta 1947 in ko je tri leta po ustanovitvi svoj sedež preselilo v vilo z vrtom v središču mesta je Slovenski dom postal priljubljeno zbirališče za cele družine, za nekatere pravi drugi dom. Med temi je gotovo tudi družina Grlica, od prvih let posebej povezana z delovanjem društva in velja za enega izmed njegovih stebrov, opozarja Marjana Mirković.
V društvu so danes dejavne kar tri generacije: starša Boža in Jože – Pepi sta po večletni vključenosti v dramsko in druge skupine ostala zvesta predvsem pevskemu zboru; vsestransko dejavna sta bila tudi njuna sinova: Bojan, ki skrbi za karikature v glasilu, in Milan, ki je že dve desetletji med osrednjimi člani društva, dejavna pa je tudi vsa njegova družina.
Milan Grlica, prometni inženir, zaposlen v Luški upravi Reka, je bil tudi na čelu društva, sodeluje pa še v slovenskih manjšinskih svetih na županijski in mestni ravni, slednjega je v prvem mandatu tudi vodil.
Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju, ki se že vrsto let aktivno vključuje v delo manjšinskih organizacij in je eden pomembnih članov Komornega zbora Monošter.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Neveljaven email naslov