Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov