Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bo slovenščina dobila svoje mesto v novi koroški deželni ustavi? Vrtec Reka prvi na Hrvaškem, ki ponuja učenje slovenskega jezika. Z Brankom Šömnom o globalizaciji in usodi manjših jezikov. Z organizatorji 50. Kraškega pusta pa tudi o slogi Slovencev v Italiji.
O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej so razpravljali člani pristojnih delovnih teles državnega zbora. Strasti se umirjajo, soglasno sprejeta sklepa na skupni seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, s katerimi poslanci pozivajo vlado, naj se še naprej posvetuje s predstavniki koroških Slovencev in dejavno opozarja na njihove zahteve, so pozdravili tudi predstavniki krovnih organizacij rojakov na avstrijskem Koroškem.
Kakšne pa so realne možnosti za ustavni zapis slovenščine kot drugega deželnega jezika avstrijske Koroške in kaj bodo storili koroški Slovenci, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani? Se bodo odrekli omembi slovenske skupnosti v novi koroški deželni ustavi? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo z vodilnimi v krovnih slovenskih organizacijah in Enotni listi. Kako pa je z drugimi odprtimi vprašanji, kako kaže Novicam – tedniku koroških Slovencev?
Na Reki se 1.3. 2017 začenja program učenja slovenščine v enem od vrtcev. Krajši vzgojno-izobraževalni program za predšolske otroke, pripadnike slovenske narodne skupnosti, naj bi jeseni že prerasel v program, ki bo v celoti v slovenščini.
Pobuda za učenje slovenščine v reškem vrtcu se tako uspešno uresničuje že po manj kot pol leta. Ob podpori pristojnega oddelka mestnih oblasti, vodstva vrtcev in predvsem zavzetosti same ravnateljice Davorke Guštin so 23.2.2017 predstavili program učenja slovenščine, ki je brezplačen in odprt tudi za vse zainteresirane.
Oblikovali smo skupino, imamo program in vzgojiteljico, ki govori slovensko in bo vodila krajši program učenja slovenščine, je na srečanju sodelujočih pri programu in predstavnikov slovenske skupnosti z velikim zadovoljstvom povedala ravnateljica reških vrtcev Davorka Guštin.
Dolgo časa so iskali pravega kompetentnega vzgojitelja, ki obenem obvlada slovenski jezik. Našli so Laureto Španjol, ki od prvega marca naprej v vrtcu Reka vodi program, po eno uro dvakrat na teden, in to ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 17. 30 ure. Anketa, ki so jo naredili pred kratkim, je namreč pokazala precejšnje zanimanje za učenje slovenskega jezika, pravi Davroka Guštin:
“Upamo, da bodo starši, ki so se tedaj pozitivno odzvali, prijavili svoje otroke in se bo program začel v skupini, ki bo v Vrtcu Reka odslej rasla skupaj, skupaj bogatila svoje delo ter uspešno delovala.”
Zaenkrat je prijavljenih pet otrok. Ali bo to dovolj, ravnateljice ne skrbi:
“Minimum za nas ne obstaja, prepričana sem, da bomo s toliko volje in želje po programu program tudi začeli, s tistimi, ki se bodo prijavili, a prepričana sem, da se bo njihovo število kmalu povečalo.”
Od pobude, prvič dane pred skoraj desetletjem, je poleg grenkega priokusa, ker je kmalu zamrla, ostal verificiran program, ki je zdaj zaživel tudi v praksi. Cilj pa je celodnevni program v slovenščini, optimistično napoveduje Davorka Guštin:
“Najprej moramo poskrbeti za verificiran program: pripraviti ga in pridobiti soglasje za njegovo izvajanje, seveda morajo biti izpolnjeni tudi organizacijski pogoji in zagotovljena skupina otrok. Zaenkrat gremo prav gotovo naprej s krajšim programom in ustvarjanjem razmer za čimprejšnje pogoje za celodnevni program, ker v perspektivi, v prihodnje, upamo, da bomo imeli tudi takšno skupino.”
Program učenja slovenščine na predšolski ravni na Reki je prva takšna pobuda doslej na Hrvaškem, in upati je, da ji bodo sledili tudi rojaki v drugih okoljih, sklene svoj prispevek v tokratnih Sotočjih Marjana Mirković.
V torek, 21. februarja, na mednarodni dan maternega jezika, je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani pripravilo srečanje s predstavniki porabskih Slovencev. Ni pa bil to edini dogodek, na katerem je tekla beseda o tem, kako se z ohranjanjem materinščine spopada najmanjša slovenska zamejska skupnost. V 23.2.2017 so v Monoštru predstavili knjigo humoresk z naslovom Rakičanski breg- Monošterski brejg, ki jo je napisal Branko Šömen.
Zbirka humoresk, za katere je avtor navdih dobil pri Butalcih, je, poroča Silva Eöry, izšla v zbirki Med Rabo in Muro, ki jo ureja Franc Just in ki, kot prav urednik, ponuja porabskim bralcem kakovostna dela slovenskih avtorjev. Tako so v zbirki med drugim izšla tudi dela Ferija Lainščka, Milana Vincentiča, Dušana Šarotarja in Štefana Koradša, če naštejemo samo nekatere.
“Bil je že čas, da med avtorje uvrstimo tudi Branka Šömna, ki je eminentno literarno ime…Bil pa je tudi čas, da pridejo med porabske Slovence tudi humoreske, da se lahko nasmejejo.”
Jezikovni koncept zbirke je sožitje med porabskim narečjem in knjižno slovenščino in izhaja iz specifičnega položaja v Porabju, pojasnjuje urednik. Starejši prebivalci namreč bolje razumejo porabsko narečje, mlajši pa slovensko knjižno govorico, zato je zbirka most med obema .
Da je zbirka humoresk spomin na čase, ki jih ni več, je na literarnem večeru v Monoštru pojasnil avtor Branko Šömen, literat, novinar, pedagog in scenarist, ki je mladost preživel v Murski Soboti, zadnja tri desetletja pa živi na Hrvaškem. Zaskrbljen je zaradi globalizacije, ko so jeziki manjševilčnih narodov še bolj na prepihu:
“Dialektika življenja je, da majhne stvari, ki so lahko dobre, izginjajo, velike jih ‘žrejo’. Evropa se amerikanizira in mi smo na njenem robu.”
Širjenje ameriške ideologije prek glasbe in gospodarstva s hitro prehrano, ogroža manjše jezike, je prepričan avtor:
“Danes je tako, da do koder sega ameriški jezik, smo postali kolonije. In tako so slovenščina in drugi mali jeziki, zelo ogroženi, vendar pa se tega še ne zavedamo.”
Knjižna zbirka Med Rabo in Muro, v kateri bo letos izšla jubilejna 20 knjiga, je nastajala v sodelovanju Zveze Slovencev na Madžarskem in nekdanje založbe Franc Franc, ki jo je zdaj nadomestilo društvo za humanistična vprašanja Argo. Ves čas je zbirko podpiral tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi urednik Franc Just:
“Pred nekaj leti je bila ta podpora materinska, zdaj pa je vse bolj mačehovska, saj so nam v zadnjih treh letih sredstva radikalno zmanjšali.”
Tradicionalni Kraški pust na Opčinah je letos praznoval Abrahama. V sončnem, a mrzlem sobotnem popoldnevu 25.2.2017 se je po glavni ulici tega kraja lučaj pred mejo s Slovenijo, vil glasen sprevod 13 alegoričnih voz in 11-ih pustnih skupin, skupaj več kot 1500 mask. Družno z več sto obiskovalci iz krajev na obeh straneh meje, v maskah in brez, so se poklonili 50-letnici tega največjega in najbolje obiskanega karnevala na Krasu, ki ga je spremljala tudi Mirjam Muženič.
Že prvi pogled na pisano in veselo razpoloženo množico v barvitih kostimih in z domiselnimi maskami, je obetal nepozabno doživetje. Na začetku kilometrske pustne poti je vse niti v rokah stiskal neutrudni predsednik organizacijskega odbora, brez maske, seveda, a z odličnim spominom, Igor Malalan:
“Do danes smo šli tako naprej, da smo mogoče celo preveč zrasli. Vozov je mogoče nekaj manj, so pa zelo veliki. Hvala vsej tej naši mladini, vsem vasem od Dolinske občine do Goriške. Sodelujemo tudi s Karnivalom in uspeli smo povezati celotno slovensko manjšino in pripraviti eno pametno prireditev.….Samo pri pustu smo tako združeni in enotni, ker vemo, da lahko zmagamo. Drugače ne bomo nikoli zmagali, bomo Ščavi sami sebe. “
Leta 1967 ob prvem pustnem sprevodu na Opčinah je sodelovalo 17 voz iz prav toliko kraških vasi. Pustne vozove, ki vedno odražajo aktualno družbeno in politično dogajanje, v vaseh pripravljajo več mesecev. Letos so bili zmagovalci med vozovi Opčine, med skupinami pa Sanjski vrt – skupine Luna puhne iz Padrič Gropade.
Fotogalerijo jubilejnega 50. Kraškega pusta pa si lahko ogledate tu.
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.
O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!
Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice
V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.
Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.
Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.
Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Neveljaven email naslov