Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici
Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?
Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.
V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:
” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več. Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.
“Problem pa je, da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”
Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.
Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:
“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”
Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.
Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem.
“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”
Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:
“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”
S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.
Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.
“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”
Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.
“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”
Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.
Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.
Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.
“Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.“
Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.
Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.
Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.
“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”
Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.
Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici
Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?
Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.
V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:
” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več. Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.
“Problem pa je, da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”
Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.
Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:
“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”
Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.
Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na Hrvaškem.
“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”
Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:
“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”
S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.
Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.
“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”
Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.
“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”
Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.
Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.
Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.
“Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.“
Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.
Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.
Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.
“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”
Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.
Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolženega za energijo in trajnostni razvoj. Vabimo vas na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. S porabskim Slovencem Lacijem Kovačem predstavljamo Števanovce in preverjamo, kako to vroče poletje preživljajo v Kvarnerju. Slovenski gosti so, kot kaže, zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi tamkajšnji turistični delavci, saj so Slovenci po obisku takoj za nemškimi turisti.
Rojakom v Benečiji se je ob koncu svojega mandata z obiskom zahvalil veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. Z Milošem Budinom, vodjo Gledališča Furlanije - Julijske krajine v Trstu, govorimo o novi sezoni in nadaljnjem sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Preverjamo poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem. Z donom doktorjem Ivico Križem, rojakom iz Prezida, se pogovarjamo tudi o posledicah najnovejših zapletov z arbitražnim sporazumom in predstavljamo mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo sodelavko Zveze Slovencev na Madžarskem.
Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Nov Mataj in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. V Porabju so slovesno odprli slovensko vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnje postala osrednji center za druženje, izobraževanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje med mladimi za študij v Sloveniji, na Rebrci, na avstrijskem Koroškem, pa kaj so v tednu dni ustvarili mladi umetniki.
Razmere med rojaki v sosednjih državah se spreminjajo in vse teže bo govoriti o pripadnosti slovenskemu narodu, na osnovi najnovejših raziskav ugotavlja Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pristojni za dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem želijo s projektom kompetenčnih ocen izboljšati poučevanje v slovenskem jeziku in tako tudi dvigniti raven znanja slovenščine med učenci. Kakšni so rezultati projekta, ki so ga začeli poskusno uvajati pred dvema letoma, nas zanima v tokratni oddaji. Odpravili smo se na tradicionalno srečanje porabskih Slovencev, tokrat v Andovce, skupaj z rojakom doktorjem Boštjanom Surino pa vas povabimo v Prirodoslovni muzej na Reki, kjer so na ogled zanimive zbirke.
Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo športu, ki je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Na čezmejno sodelovanje stavijo, kot lahko slišite, tudi v športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ustanovljenem že leta 1923. Gostimo predsednico novega sveta slovenske narodne skupnosti v občini Matulji Rozo Jelenič in se pogovarjamo z udeleženci 10. mladinske poletne šole slovenščine. Vnovič se odpravimo v Benečijo, Na "Postajo Topolôve", zanimiv umetniški projekt, ki pod Kolovrat vedno znova privabi množico ljudi. Skupaj z udeleženci etnološkega tabora pa raziskujemo kulinarične običaje Porabja. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!
Skupina učiteljev iz Porabja je tokrat svoje znanje slovenščine izpopolnjevala v Radencih. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom sveta slovenske narodne skupnosti v Primorsko-goranski županiji Vasjo Simoničem, rojakom iz Lovrana, se pogovarjamo tudi o pripravljenosti Slovencev iz Kvarnerja za sodelovanje v manjšinskih predstavništvih ter o pomenu samih svetov. Še naprej spremljamo usodo Novic - tednika koroških Slovencev. Kakšen naj bi bil v prihodnje ta časopis, so konec tedna razpravljali predstavniki lastnikov, dveh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odpravili smo se tudi v Špeter in z zadnjimi štirimi beneškimi Čedermaci, zlatomašniki, obujali spomine na 50 let njihovega delovanja, predanega tam živečim Slovencem ter se pridružili romarjem na Višarje. Slišite pa lahko tudi nekaj utrinkov z letošnjega srečanja Dobrodošli doma, ki je potekalo na Ptuju, in predlogov, ki so jih dali rojaki na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, naslovljenem »Slovenke in Slovenci iz tujine za uspešno Slovenijo«. Predlogov je bilo kar nekaj, manj pa je bilo tistih, ki so jim bili namenjeni.
Pouka je konec, nas pa zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem se pogovarjamo s predstavnikom ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom, sekretarjem v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolženim za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser. V oddaji lahko slišite tudi nekaj odzivov na odprtje novega tržaškega knjižnega središča, tudi uglednega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pa pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.
Odpravili smo se na slovensko gimnazijo v Celovec, kjer poteka sklepni del mature – letos prvič enotne po vsej Avstriji. Dijake ta teden čaka še ustni izpit iz izbranega predmeta. Pred tem so večinoma zelo uspešno opravili pisni izpit in predznanstveno oziroma seminarsko nalogo z zagovorom, kjer so se srečali tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Kaj pa je bilo najtežje, nas zanima v oddaji. Uredniška ekipa osrednjega tednika koroških Slovencev – Novice - bo morala prvega julija oditi, če ji lastniki ne bodo preklicali odpovedi zaposlitev. Razlog za odpovedi so bile finančne težave časnika, ki naj bi bile za zdaj rešene. Kaj pa novinarji in uredniki, zadolženi za vsebino tednika, enega redkih, ki mu v teh časih naklada raste? Prisluhnite oddaji. Gostimo Draga Štoko, tržaškega Slovenca, nekdanjega predsednika Sveta slovenskih organizacij, in Tatjano Jedriško Pančelat, rojakinjo iz Medveje pri Lovranu, zelo dejavno literatko. Na romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava pospremimo skupino 14-ih porabskih Slovencev. Več dni hoje, tudi po 50 kilometrov na dan, v vremenu, ki planincem ni bilo naklonjeno, toda …. Ali so osvojili najvišji slovenski vrh? Poslušajte oddajo.
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Preverjamo, kako je s poukom slovenskega jezika in kulture na območju Varaždina, predvsem, kako kaže za prihodnje šolsko leto. Ustavimo se na celovški univerzi, kjer se končuje prvi del študijskega projekta, namenjenega usposabljanju za delo s prebežniki. Zanimanje za izobraževanje je preseglo pričakovanja in zmožnosti. V Avstrijo naj bi se letos zateklo več deset tisoč prebežnikov in več deset jih bo zatočišče dobilo tudi na avstrijskem Koroškem. Kakšne so izkušnje v Železni Kapli, lahko slišite v oddaji. Gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Povabimo pa vas tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav.
V oddaji tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji in s tem tudi slovenskega tednika Novice. Gostimo Sarah Martino Rogaunig, koroško Slovenko, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Majo Smotlak, rojakinjo s Tržaškega, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v oddaji. Odpravili smo se v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole, in skupaj z monoštrskim komornim zborom praznovali 10–letnico njegovega delovanja. Z mlado rojakinjo s Kvarnerja Roberto Cetina pa se pogovarjamo o študiju oblikovanja. Kot študentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost sodeluje na zaključni razstavi študentskih del, za svojo kreativnost pa je bil odlikovana že kot dijakinja. Prisluhnite rojakom in njihovim zgodbam v oddaji Sotočja!
Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja vnovič zaznamujejo pomembne obletnice. Pred 70. leti je začel izhajati Primorski dnevnik, edini dnevnik rojakov v Furlaniji Julijski krajini. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer sooča z velikimi težavami. 70-letnico delovanja letos obeležuje tudi slovenski znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. V čem je njegova posebnost, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. Tudi avstrijski državni pogodbi, ki so jo sprejeli pred 60 leti se ne moremo izogniti. O razmerah v Avstriji, ki so botrovale sprejetju pogodbe, govori zgodovinar Teodor Domej. Irena Margan, ravnateljica reške osnovne šole Pečine in pobudnica pouka slovenščine odhaja v pokoj. O spoštljivi dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi pove več v tokratni oddaji. Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja in že 15 let vozi tudi v Porabje. Rojaki iz sosednjih držav vas s svojimi zgodbami tudi ta ponedeljek čakajo v oddaji Sotočja!
V tokratni oddaji smo se odpravili v Celovec, kjer so imeli mladi koroški Slovenci glavno vlogo na spominski slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. S prireditvijo so opozorili, da so s svojim aktivnim uporom prispevali pomemben delež k osvoboditvi Avstrije in starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na 7 desetletij in današnje razmere ne le na avstrijskem Koroškem. Kakšen je odnos mladih rojakov do zmage nad nacifašizmom in kaj sporočajo danes, lahko slišite v Sotočjih. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, šepa pa njeno uresničevanje, toda priložnosti je še kar nekaj, boste slišali v Sotočjih. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v Istro, v Grožnjan. "Mesto umetnikov", kot ga imenujejo, namreč praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri njegovi revitalizaciji imajo tudi Slovenci in prav njim je bila posvečena prireditev, ki je potekala konec tedna. O zgodovini in umetnikih, ki so pomagali ohranjati mestece, lahko več slišite v tokratni oddaji.
Skladno z dnevom je oddaja v znamenju uporništva. Gostimo goriškega novinarja in literata, odgovornega urednika tednika Novi glas, Jurija Paljka. Njegovo življenjsko vodilo je; postavi se na stran šibkejših. Da gre zato pogosto proti toku, ga ne moti. Nasprotno. O sodobnih pojavih fašizma in odnosu do antifašizma na Hrvaškem se pogovarjamo z rojakinjo iz Zagreba, mirovno aktivistko Vesno Teršelič, ki je pred kratkim postala podpredsednica Lige antifašistov Hrvaške. Predsednik društva Memorial Kärnten - Koroška Franc Wákounig pove več o spreminjanju kulture spominjanja na avstrijskem Koroškem, mlada porabska Slovenka Martina Zakoč pa o uporu svoje generacije. Pogovori se prepletajo s pesmimi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki več kot 40 let skrbi za ohranjanje tradicije upora. Prisluhnite upornim rojakom iz sosednjih držav!
Rojaki v sosednjih državah, ki jih gostimo v oddaji Sotočja, se pogosto srečajo z vprašanjem identitete. Narodnostna pripadnost in iskanje identitete je tudi rdeča nit romanov tržaške Slovenke, pisateljice in prevajalke Eveline Umek. Življenjska pot jo je zgodaj pripeljala v Ljubljano, toda vseskozi se je vračala v Trst. Le tako lahko človek diha s polnimi pljuči, pravi. Evelino Umek gostimo v tokratnih Sotočjih. Zanima nas še, kaj je porabskim Slovencem ob svojem obisku povedal predstavnik madžarske vlade, odgovoren za stike z narodnostmi. Žive vezi, eden od projektov sodelovanja Slovenije in Avstrije, naj bi omogočil nastanek prvega skupnega čezmejnega kulturnega zavoda. Vezi, ki so se stkale pa že kažejo konkretne rezultate. Kakšne, lahko slišite v tokratni oddaji. Pogovarjamo pa se tudi z znano in priljubljeno profesorico glasbe in solopetja Margareto Togunjac. Vzgojila je generacije pevcev ne le na Reki, temveč tudi v Pulju in Ilirski Bistrici.
Neveljaven email naslov