Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 27.03.2017

27.03.2017


Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici

Izgubljeno s prevodom?

Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?

Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.

V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla  Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda  vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:

” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več.  Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.

“Problem pa je,  da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”

Kvantiteta ni enaka kvaliteti

Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.

Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:

“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”

Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.

Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na  Hrvaškem.

“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”

Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:

“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”

S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.

Projekti za krepitev identitete

Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.

“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”

Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.

“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”

Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.

Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.

Kenebek zmijren v klapi

Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.

Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.

Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.

Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki  pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.

Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.

“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”

Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi  v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.

Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 27.03.2017

27.03.2017


Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, ohranjanjem slovenske identitete na Hrvaškem in v Porabju ter kako so doberdobski Blek Panters s Kenebekom navdušili v Gorici

Izgubljeno s prevodom?

Bodo ulice in ceste v občini Šentjakob v Rožu na avstrijskem Koroškem poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom?

Šentjakobski občinski svet je – ob zadovoljstvu slovensko govorečih – odločanje o preimenovanju nekaterih naselij v občini preložil. Kakšni pa so obeti? Kako je z vidno dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem šest let po podpisu tako imenovanega celovškega memoranduma? O tem se pogovarjamo z vodjo Šentjakobske liste (SGS) Franzem Baumgartnerjem in s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem, podžupanom Železne Kaple.

V šentjakobskem volilnem okolišu 1 sta še dve dvojezično označeni vasi Št.Peter in Tešina, po zdajšnjem predlogu pa bi naprimer Št. Peter preimenovali v Sankt Peter Straβe, pojasnjuje Franz Baumgartner. Krajevna dvojezična tabla  Šent Peter /Sankt Peter bi ostala, toda  vsa pošta bi prihajala na nemški naslov. Poleg poštne številke bi lahko pošiljatelj napisal tudi ime naselja, toda, pravi Baumgartner, garancij za to ni:

” To ni nikjer zapisano in mi vemo, če na začetku ni zapisano, nikoli ne bo.”

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar pa dodaja, da je sicer uvajanje cestnih imen logično, saj se naselja širijo, hišne številke pa ne zadoščajo več.  Poimenovanje je zato treba na novo urediti, da bo bolj pregledno.

“Problem pa je,  da pri cestnih imenih nihče ne upošteva dvojezičnosti. Po drugi strani bi lahko za poimenovanje uporabili ledinska imena, ki pa so najmanj 90 odstotno slovenska. Občinski sveti so zelo zadržani tudi pri znanih zgodovinskih osebnostih, ki so bili po večini slovensko govoreč. Tudi tu zelo neradi potrdijo. Ta problematika vsekakor obstaja.”

Kvantiteta ni enaka kvaliteti

Med koroškimi Slovenci je zadnja leta zelo dejavna tudi Katarina Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zato lahko primerja življenje slovenske narodne skupnosti v obeh državah.

Slovenci na Hrvaškem so po osamosvojitvi Slovenije politično v povsem drugačnem položaju kot Slovenci na Koroškem, pravi:

“Kot Slovenka na Koroškem velikokrat ugotavljam, da so morali koroški Slovenci veliko več pretrpeti in to se mogoče zdaj odraža tudi s pozitivno platjo.”

Koroški Slovenci se vsak dan borijo za svoje politične pravice, za pravico do dvojezičnih napisov in uporabo slovenščine in mogoče je prav to gonilo, ki skupnost žene naprej, pojasnjuje Katarina Pajnič, ki se srečuje tudi z različnimi koroškimi narečji. V njeni družini namreč tast govori podjunsko tašča pa rožansko narečje, ampak to življenje dela le še bolj zanimivo, dodaja.

Marjano Mirković, ki se je s Katarino Pajnič pogovarjala ob robu znanstvene konference o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem ob odprtju reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, je zanimalo, kaj manjka slovenski narodni skupnosti na  Hrvaškem.

“Mislim, da prav zagnanost, zavedno slovenstvo. Obstajajo statistični podatki, številke, koliko je Slovencev, koliko priseljenih, koliko jih govori slovenščino kot materni jezik. Vse to so pomembni kriteriji, toda kvantiteta ni enaka kvaliteti. Tu lahko manjše število zavednih, politično dejavnih Slovencev veliko naredi.”

Spodbudo pa Katarina Pajnič vidi v odprtosti hrvaškega okolja, da tudi reški župan, ki ima očeta Slovenca, to s ponosom pove, kar pozitivno vpliva identiteto slovenstva na Reki. Drugo vprašanje pa je, koliko zna slovensko, dodaja:

“Še en negativen dejavnik je, da ko se Slovenci izseljujemo, kamorkoli, se skušamo takoj asimilirati, ne izstopati. Za Hrvaško večkrat rečejo, da Slovenci dolaze i hitro hrvatuje, da se torej hitro skušajo asimilirati v hrvaško okolje.”

S tem ni samo po sebi nič narobe, ampak vseeno bi se morali bolj zavedati slovenske pripadnosti, ki mora biti v vsakem posamezniku in to od otroštva naprej, je prepričana sogovornica, ki je pred desetletjem v okviru svoje magistrske naloge na oddelku za geografjo Filozofske fakultete s terensko in statistično raziskavo temeljito obdelala življenje in organiziranost Slovencev na Hrvaškem. Zdaj pa je osredotočena na proučevanje nove, strožje zakonodaje o napotitvi delavcev v Avstrijo. To je 23.3. na srečanju v avstrijski Radgoni predstavila tudi dvesto zainteresiranim slovenskim podjetjem, organizacijam in zavodom.

Projekti za krepitev identitete

Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je eden najbolj dejavnih članov slovenske skupnosti na Madžarskem. Kot predsednika Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci ga je skupščina Železne županije odlikovala s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo.

“Če pogledam v zgodovino, smo že pred 20 leti delali tako kot zdaj, brez denarja. Če imaš to v sebi, neguješ identiteto, ohranjaš materni jezik in porabsko kulturo.”

Zdaj, ko se slovenska identiteta v Porabju izgublja, morajo za to skrbeti vsi, od družine do šole, kulturnih društev in krovnih organizacij, se strinja sogovornik Silve Eöry.

“Vsak bi moral delati na svojem področju. Mi se trudimo s projekti za vse generacije, ne le za starejše, ampak tudi za mlado generacijo. Delamo različne projekte za krepitev identitete.”

Med te projekte sodi tudi romanje od Malega Triglava v Andovcih do velikega Triglava v Julijskih Alpah in vsi, ki so šli na to romanje, pravi Karel Holec, so okrepili svojo identiteto, še tisti, ki se je sploh niso zavedali.

Več o projektih Kulturnega in turističnega društva Andovci in krepitvi slovenske identitete lahko slišite v tokratni oddaji.

Kenebek zmijren v klapi

Peter Gergolet, novinar in glasbenik iz Doberdoba, je pred 15 leti ustanovil skupino Blek Panters. Po desetih letih se je skupina z novim, tretjim albumom vrnila na oder Kulturnega doma v Gorici in kar trikrat razprodala dvorano, v kateri so pred 12 leti predstavili svoj prvi, pred desetimi leti pa svoj drugi album. Gre torej za tradicijo, ki jo Blek Panters ohranjajo, toda, da bi kar trikrat povsem napolnili Kulturni dom, niso računali, pravi Peter Gergolet.

Ko smo načrtovali predstavitev CD, smo se spraševali, ali naredimo en ali dva koncerta, in smo se odločili za dva, ki pa smo ju zelo kmalu razprodali. Zato smo dodali še tretjega in tudi tega razprodali. To je preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja.

Tudi odzivi v medijih so bili spodbudni. Primorski dnevnik je tako med drugim poročal, da so obljubljali »šou« in »šou« je bil.

Koncerti Blek Pantersov so namreč predstave, z besedili, ki povezujejo dogajanje na odru. V Gorici se je tako 11-članski zasedbi glasbenikov, kar je še ena od značilnosti skupine, pridružili tudi prijatelji, ki  pomagajo in s skeči in različnimi presenečenji obogatijo glasbeno plat koncerta, pojasnjuje Peter Gergolet.

Rdeča nit koncerta je bil tokrat Kenebek, zelo hvaležna in rodovitna, sicer menda ameriška, sorta krompirja, ki ga že vrsto let sadijo v Doberdobu.

“Ne vem, če je najbolj kvaliteten, se je pa udomačil in je najboljši krompir v Doberdobu.”

Skupina Blek Panters pa se ponaša tudi s tem, da so vse pesmi, na najnovejšem albumu jih je 14, v doberdobskem narečju. Navdih jim je dala skupina Krucenal, ki je v začetku 90 let posnela 7, 8 pesmi  v doberdobskem narečju in ko so slišali posnetke, so se odločili, da bodo tudi oni sledili tej poti.

Kako zveni pop-rock s primesmi ska-ja v doberdobskem narečju, pa lahko slišite tudi v tokratni oddaji.


21.12.2015

Sotočja 21.12.2015

Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.


14.12.2015

Sotočja 14.12.2015

Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!


07.12.2015

Sotočja 7.12.2015

Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!


30.11.2015

Sotočja 30.11.2015

V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!


23.11.2015

Sotočja 23.11. 2015

Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!


16.11.2015

Sotočja 16.11.2015

Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!


09.11.2015

Sotočja 9.11.2015

Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


02.11.2015

Sotočja 2.11.2015

Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!


26.10.2015

Sotočja 26.10.2015

Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!


19.10.2015

Sotočja 19.10.2015

Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.


12.10.2015

Sotočja 12. 10. 2015

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!


05.10.2015

Sotočja 5.10.2015

Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!


28.09.2015

Sotočja 28.9.2015

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.


21.09.2015

Sotočja 21.9.2015

Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.


14.09.2015

Sotočja 14.9.2015

Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.


07.09.2015

Sotočja 7.9.2015

Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.


31.08.2015

Sotočja - 31.8.2015

Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!


24.08.2015

Sotočja - 24.8.

Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


Stran 22 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov