Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja, 10.04.2017

10.04.2017


Revija Zaliv in Boris Pahor, predsednik Brglez in podpora koroškim Slovencem, Karl Vouk in lužiški Srbi, Velika vojna in Slovenci v Karlovcu, dvojezični porabski šoli in madžarske oblasti

Zgodovina bo ocenila pomen odkritja spomenika tržaškemu pisatelju Boris Pahor v Ljubljanskem parku Tivoli, ki buri duhove predvsem v Slovenji. Ob odkritju spomenika je v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti potekal simpozij o pomenu tržaške revije Zaliv, ki je izhajala med letoma 1966 in 1990, in jo je skupaj s sodelavci urejal prav Boris Pahor. Zaradi intervju, ki ga je Boris Pahor za posebno številko revije naredil z Edvardom Kocbekom leta 1975 in v katerem je Kocbek javno obsodil povojne poboje domobrancev, je nastala afera, revijo Zaliv so v tedanji Jugoslaviji prepovedali tako kot vstop Pahorju v državo.

Več o pomenu revije Zaliv v oddaji pove tržaška Slovenka Tatjana Rojc, literarna zgodovinarka, ki je napisala več del tako o Borisu Pahorju kot Alojzu Rebuli, še enem pomembnem tržaškem Slovencu, ki je sourejal revijo.

Zametki revije segajo že povojno obdobje, saj so kulturniki vedno čutili potrebo po revijalnem prostoru, v katerem se soočajo s problemi sodobnega časa. Revija Zaliv je zrasla v resnično sodobno tribuno, kjer so našli prostor ljudje, ki so pošteno razmišljali in razpravljali o najbolj žgočih in najbolj sodobnih problemih slovenske družbe, pripoveduje Tatjana Rojc.

V eni prvih številk je Boris Pahor zapisal, da je revija odprta vsaki razsodni besedi, za katero si avtor upa prevzeti odgovornost. Članki, ki jih je v njej Pahor pisal pred več kot 25 leti, pa bi bili lahko objavljeni tudi danes, je navrgel pisatelj na simpoziju.

Boris Pahor je vseskozi zagovarjal osvobodilno fronto in bil odločno proti kolaborantom, ki v reviji Zaliv niso mogli objavljati.

Pahor je bil vedno zagovornik osvobodilna fronte in to ostaja še danes, ne more pa se človek, ki so ga na lastnem domu v Trstu aretirali domobranci, strinjati z njihovo politiki. Je pa res, da je tudi njegova veličina v tem, da se je uprl pokolu nedolžnih kljub temu, da je bil njihova žrtev.”

Na Primorskem so bili vsi za osvobodilno fronto, in to dobesedno vsi, pojasnjuje Tatjana Rojc, tudi cerkev, niso pa nikoli razmišljali o totalitarnem sistemu, ampak zgolj o demokraciji.

Zaradi posebne številke revije Zaliv, posvečene Edvardu Kocbeku, so plačali mnogi; plačal je Edvard Kocbek, Alojz Rebula, Boris Pahor, Viktor Blažič, Miklavčič, drugi sodelavci, nekateri celo z zaporom:

“Seveda je bilo pogrebno vzdušje v Borisu Pahorju, ko so mu dali žig, da ne sme prestopiti meje z Jugoslavijo, njemu, ki je žrtvoval dve leti svojega življenja v taborišču.”

Fašizem, na katerega vseskozi opozarja tržaški pisatelj, ki bo avgusta letos praznoval 104 rojstni dan, pa je tema, ki je vedno znova aktualna, je nevarnost, ki se poraja vedno znova, s strinja Tatjana Rojc:

Na novo bi morali premisliti besedo evropa in besedo svobodna. Smo državljani Evrope, ker stopamo po stopinjah tistih, ki so veliko žrtvovali zato, da smo mi lahko danes svobodni. To se marsikdaj pozablja in mislim, da imamo zato tudi dolžnost opozarjati na to, da se vse večkrat vračamo k tem temam in temu zgodovinskemu spominu.”

Daljšemu pogovoru s Tatjano Rojc, tržaško Slovenko, ki dobro pozna tako življenje in delo Borisa Pahorja kot Alojza Rebule, lahko slišite v tokratni oddaji.

Notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe je notranje politična zadeva Slovenija, pravi predsednik državnega zbora doktor Milan Brglez, ki je z obiskom v Avstriji podprl prizadevanja koroških Slovencev za njihovo formalno priznanje tudi v novi koroški deželni ustavi. Čas obiska ni bil naključno izbran in sporočilo je doseglo naslovnike, pravi. Kaj pa ga je najbolj presenetilo? Prisluhnite!

O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom.

V Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ploščadi na Metelkovi v Ljubljani so namreč do 25.4.2017 na ogled njegova dela z naslovom Lužiški cikli.

Razstava, sestavljena iz dveh delov, prikazuje avtorjev pogled ne le na zalite rudniške kope v Lužicah in preselitev številnih lužiških Srbov temveč tudi odnos države do narodne skupnosti. In pri tem se je težko izogniti iskanju primerjav s koroškim Slovenci.

Delo Karla Vouka iz serije Lužiški cikli - Satkula

foto: Karl Vouk

Prav osebna izkušnja in občutljivost za narodne skupnosti se kaže tudi v delih Karla Vouka ter v zanimanju za lužiške Srbe, ki so po njegovem, preveč “cagavi”. To je za umetnika, ki se je namesto arhitekturi raje posvetil svoji ljubici – likovni umetnosti – in ima uporništvo v genih, razumljivo.

Ponosen pa je tudi na delovanje celovške Hiše umetnikov, kjer je podpredsednik, ki se lahko pohvali s sedmimi razstavami vsako leto, kar je za razmere na avstrijskem Koroškem in varčevanje odlično.

v pogovoru s predsednikom državne slovenske samouprave Martinom Ropošem preverjamo, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju. Zadovoljen je, saj so prvič s pristojnimi madžarskimi oblastmi podpisali petletno pogodbo o sofinanciranju.

Pridružimo pa se tudi Slovencem v Karlovcu, kjer so ob praznovanju desetletnice vnovičnega delovanja v tamkajšnji mestni knjižnici, kjer imajo tudi slovenski program, predstavili dvojezično knjigo uglednega meščana slovenskih korenin, prof. dr. Mirka Butkovića Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu, v kateri je raziskoval tudi svoje korenine. To je bila priložnost, da osvetlim tudi žrtve Karlovčanov na Soški fronti in v slovenskem Primorju, pripoveduje Marjani Mirković:

“Želel sem tudi opisati vpliv slovenskih Primorcev na Karlovec, v okviru zgodbe o Andreju Jakilu kot tovarnarju. Še pred prvo svetovno vojno je tu kupil tovarno usnja, ki je bila v vojnem času ključnega pomena: njegova druga tovarna, v Vipavi,  je bila ravno na bojišču, zato so vse delavce umaknili v Karlovec, kamor je takrat prišlo veliko slovenskih družin. Po koncu vojne so se številne izmed njih vrnile in si znova postavile domove, toda ko je prišel fašizem niso mogli prenesti tega fašističnega nasilja in so posamično prebežali znova v Karlovec.”

Profesor Mirko Butković se je pogovarjal s temi družinami ali njihovimi potomci ter tako zbral številna pričevanja, ki bi lahko kmalu izginila ali se izgubila. Eden od recenzentov dr. Danko Plevnik, pa opozarja tudi na natančno arhiviranje podatkov o družinah in pomen tovarnarja Jakila:

“Več družin slovenskega rodu se je udomačilo v Karlovcu, člani so postali ugledni meščani, zdravniki, profesorji itd., on jih je povezoval, ker je ustanovil slovenska društva, jih financiral, tako da so imeli Slovenci v njem velikega podpornika, veliko ime, ne zgolj v kulturnem pogledu, tudi s strani industrije, ker je zaposloval veliko Slovencev, ki so pribežali s tistega dela Slovenije.”

Več o knjigi in življenju Slovencev v Karlovcu pa lahko slišite v tokratni oddaji!


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja, 10.04.2017

10.04.2017


Revija Zaliv in Boris Pahor, predsednik Brglez in podpora koroškim Slovencem, Karl Vouk in lužiški Srbi, Velika vojna in Slovenci v Karlovcu, dvojezični porabski šoli in madžarske oblasti

Zgodovina bo ocenila pomen odkritja spomenika tržaškemu pisatelju Boris Pahor v Ljubljanskem parku Tivoli, ki buri duhove predvsem v Slovenji. Ob odkritju spomenika je v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti potekal simpozij o pomenu tržaške revije Zaliv, ki je izhajala med letoma 1966 in 1990, in jo je skupaj s sodelavci urejal prav Boris Pahor. Zaradi intervju, ki ga je Boris Pahor za posebno številko revije naredil z Edvardom Kocbekom leta 1975 in v katerem je Kocbek javno obsodil povojne poboje domobrancev, je nastala afera, revijo Zaliv so v tedanji Jugoslaviji prepovedali tako kot vstop Pahorju v državo.

Več o pomenu revije Zaliv v oddaji pove tržaška Slovenka Tatjana Rojc, literarna zgodovinarka, ki je napisala več del tako o Borisu Pahorju kot Alojzu Rebuli, še enem pomembnem tržaškem Slovencu, ki je sourejal revijo.

Zametki revije segajo že povojno obdobje, saj so kulturniki vedno čutili potrebo po revijalnem prostoru, v katerem se soočajo s problemi sodobnega časa. Revija Zaliv je zrasla v resnično sodobno tribuno, kjer so našli prostor ljudje, ki so pošteno razmišljali in razpravljali o najbolj žgočih in najbolj sodobnih problemih slovenske družbe, pripoveduje Tatjana Rojc.

V eni prvih številk je Boris Pahor zapisal, da je revija odprta vsaki razsodni besedi, za katero si avtor upa prevzeti odgovornost. Članki, ki jih je v njej Pahor pisal pred več kot 25 leti, pa bi bili lahko objavljeni tudi danes, je navrgel pisatelj na simpoziju.

Boris Pahor je vseskozi zagovarjal osvobodilno fronto in bil odločno proti kolaborantom, ki v reviji Zaliv niso mogli objavljati.

Pahor je bil vedno zagovornik osvobodilna fronte in to ostaja še danes, ne more pa se človek, ki so ga na lastnem domu v Trstu aretirali domobranci, strinjati z njihovo politiki. Je pa res, da je tudi njegova veličina v tem, da se je uprl pokolu nedolžnih kljub temu, da je bil njihova žrtev.”

Na Primorskem so bili vsi za osvobodilno fronto, in to dobesedno vsi, pojasnjuje Tatjana Rojc, tudi cerkev, niso pa nikoli razmišljali o totalitarnem sistemu, ampak zgolj o demokraciji.

Zaradi posebne številke revije Zaliv, posvečene Edvardu Kocbeku, so plačali mnogi; plačal je Edvard Kocbek, Alojz Rebula, Boris Pahor, Viktor Blažič, Miklavčič, drugi sodelavci, nekateri celo z zaporom:

“Seveda je bilo pogrebno vzdušje v Borisu Pahorju, ko so mu dali žig, da ne sme prestopiti meje z Jugoslavijo, njemu, ki je žrtvoval dve leti svojega življenja v taborišču.”

Fašizem, na katerega vseskozi opozarja tržaški pisatelj, ki bo avgusta letos praznoval 104 rojstni dan, pa je tema, ki je vedno znova aktualna, je nevarnost, ki se poraja vedno znova, s strinja Tatjana Rojc:

Na novo bi morali premisliti besedo evropa in besedo svobodna. Smo državljani Evrope, ker stopamo po stopinjah tistih, ki so veliko žrtvovali zato, da smo mi lahko danes svobodni. To se marsikdaj pozablja in mislim, da imamo zato tudi dolžnost opozarjati na to, da se vse večkrat vračamo k tem temam in temu zgodovinskemu spominu.”

Daljšemu pogovoru s Tatjano Rojc, tržaško Slovenko, ki dobro pozna tako življenje in delo Borisa Pahorja kot Alojza Rebule, lahko slišite v tokratni oddaji.

Notifikacija nasledstva avstrijske državne pogodbe je notranje politična zadeva Slovenija, pravi predsednik državnega zbora doktor Milan Brglez, ki je z obiskom v Avstriji podprl prizadevanja koroških Slovencev za njihovo formalno priznanje tudi v novi koroški deželni ustavi. Čas obiska ni bil naključno izbran in sporočilo je doseglo naslovnike, pravi. Kaj pa ga je najbolj presenetilo? Prisluhnite!

O podobnostih in razlikah med koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi, manjšino v Nemčiji, se pogovarjamo z likovnim umetnikom Karlom Voukom.

V Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ploščadi na Metelkovi v Ljubljani so namreč do 25.4.2017 na ogled njegova dela z naslovom Lužiški cikli.

Razstava, sestavljena iz dveh delov, prikazuje avtorjev pogled ne le na zalite rudniške kope v Lužicah in preselitev številnih lužiških Srbov temveč tudi odnos države do narodne skupnosti. In pri tem se je težko izogniti iskanju primerjav s koroškim Slovenci.

Delo Karla Vouka iz serije Lužiški cikli - Satkula

foto: Karl Vouk

Prav osebna izkušnja in občutljivost za narodne skupnosti se kaže tudi v delih Karla Vouka ter v zanimanju za lužiške Srbe, ki so po njegovem, preveč “cagavi”. To je za umetnika, ki se je namesto arhitekturi raje posvetil svoji ljubici – likovni umetnosti – in ima uporništvo v genih, razumljivo.

Ponosen pa je tudi na delovanje celovške Hiše umetnikov, kjer je podpredsednik, ki se lahko pohvali s sedmimi razstavami vsako leto, kar je za razmere na avstrijskem Koroškem in varčevanje odlično.

v pogovoru s predsednikom državne slovenske samouprave Martinom Ropošem preverjamo, kako je s financiranjem dveh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju. Zadovoljen je, saj so prvič s pristojnimi madžarskimi oblastmi podpisali petletno pogodbo o sofinanciranju.

Pridružimo pa se tudi Slovencem v Karlovcu, kjer so ob praznovanju desetletnice vnovičnega delovanja v tamkajšnji mestni knjižnici, kjer imajo tudi slovenski program, predstavili dvojezično knjigo uglednega meščana slovenskih korenin, prof. dr. Mirka Butkovića Velika vojna na Soči in slovenski Primorci v Karlovcu, v kateri je raziskoval tudi svoje korenine. To je bila priložnost, da osvetlim tudi žrtve Karlovčanov na Soški fronti in v slovenskem Primorju, pripoveduje Marjani Mirković:

“Želel sem tudi opisati vpliv slovenskih Primorcev na Karlovec, v okviru zgodbe o Andreju Jakilu kot tovarnarju. Še pred prvo svetovno vojno je tu kupil tovarno usnja, ki je bila v vojnem času ključnega pomena: njegova druga tovarna, v Vipavi,  je bila ravno na bojišču, zato so vse delavce umaknili v Karlovec, kamor je takrat prišlo veliko slovenskih družin. Po koncu vojne so se številne izmed njih vrnile in si znova postavile domove, toda ko je prišel fašizem niso mogli prenesti tega fašističnega nasilja in so posamično prebežali znova v Karlovec.”

Profesor Mirko Butković se je pogovarjal s temi družinami ali njihovimi potomci ter tako zbral številna pričevanja, ki bi lahko kmalu izginila ali se izgubila. Eden od recenzentov dr. Danko Plevnik, pa opozarja tudi na natančno arhiviranje podatkov o družinah in pomen tovarnarja Jakila:

“Več družin slovenskega rodu se je udomačilo v Karlovcu, člani so postali ugledni meščani, zdravniki, profesorji itd., on jih je povezoval, ker je ustanovil slovenska društva, jih financiral, tako da so imeli Slovenci v njem velikega podpornika, veliko ime, ne zgolj v kulturnem pogledu, tudi s strani industrije, ker je zaposloval veliko Slovencev, ki so pribežali s tistega dela Slovenije.”

Več o knjigi in življenju Slovencev v Karlovcu pa lahko slišite v tokratni oddaji!


10.07.2017

Sotočja 10.7.2017

O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.


03.07.2017

Sotočja 3.7.2017

Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.


26.06.2017

Sotočja 26.6.2017

S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.


19.06.2017

Sotočja 19.6.2017

Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.


12.06.2017

Sotočja 12.6.2017

Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.


05.06.2017

Sotočja 5.6.2017

Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!


29.05.2017

Sotočja 29.5.2017

Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.


22.05.2017

Sotočja 22.5.2017

V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.


15.05.2017

Sotočja 15. 5.2017

Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.


08.05.2017

Sotočja 8.5.2017

Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.


01.05.2017

Sotočja 1.5.2017

»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.


24.04.2017

Sotočja 24.4.2017

Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.


17.04.2017

Sotočja 17.4.2017

Oddaja je že tradicionalno v znamenju glasbe. Prisluhnete lahko posnetku prvega dela letošnjega koncerta Koroška poje, ki ga je Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravila 12. marca v tamkajšnjem Domu glasbe. Posvetili so ga pesnici z libuškega polja Milki Hartman. Letos namreč mineva 115 let od njenega rojstva in 20 let od njene smrti. Na koncertu so tako letos nastopili solisti, skupine in zbori, povezani z Milko Hartman. Vrhunec je bila krstna izvedba skladbe Romana Verdela za mešani pevski zbor, solista in orkester z naslovom To bo moja pesem pela. In tudi del te skladbe lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tako kot koncert posvečena pesmim Milke Hartman. Prisluhnite


03.04.2017

Sotočja 3.4 2017

S simpozijem z naslovom Auf die Plätze/ Na mesta se je avstrijskem Koroškem začelo leto umetnosti v javnem prostoru; z migracijami kot osrednjo temo. Več o temi in dvojezičnosti se pogovarjamo z enim od organizatorjev Andrejem Krištofom. O koncertih in novih strategijah pri promociji več pove Andrej Petaros, tržaški Slovenec, zadolžen za organizacijo koncertov slovensko-hrvaškega dua 2 Cellos v Sloveniji in Italiji. Slovensko društvo Ajda iz Umaga je obiskalo rojake v Splitu. Bilo je, kot lahko slišite, veselo. Preverjamo, kako napreduje učenje slovenščine v vrtcu in osnovnih šolah na Kvarnerju, in se v Monoštru poklonimo padlemu partizanu Mirku.


27.03.2017

Sotočja 27.03.2017

Bodo ulice in ceste v občinah na dvojezičnem območju avstrijske Koroške poimenovane tudi v slovenskem jeziku ali pa se bodo domača krajevna in ledinska imena izgubila z nemškim prevodom? Kaj pokažejo primerjave slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem, se pogovarjamo s Katarino Pajnič, ki je pred desetimi leti raziskovala slovensko manjšino na Hrvaškem, zdaj pa je dejavna med koroškimi Slovenci. Karel Holec, novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje, je bil kot predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci odlikovan s spominsko plaketo Avgusta Pavla, kar mu je dalo, pravi, dodatno energijo. Priznanje pa je dobil tudi Peter Gergolet, vodja skupine Blek Panters iz Doberdoba, ki se je po desetih letih z novim albumom vrnila v Kulturni dom v Gorici in ga kar trikrat popolnoma napolnila. Kakšno vlogo pa ima pri tem Kenebek? Prisluhnite!


20.03.2017

Sotočja 20.3.2017

Odprtje reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja in znanstvena konferenca o raziskovanju slovenstva na Hrvaškem nekoč, danes in jutri . Priložnosti so! Z mlado tržaško Slovenko Nežo Kravos se pogovarjamo o mladih in njihovem delovanju zunaj in znotraj slovenske narodne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini ter predstavljamo dekliško vokalno skupino Bodeča Neža, ki žanje pohvale in nagrade doma in na tujem. S Popotnikom po Zilji, kulturno zgodovinskim vodnikom avtoric Uši Sereinig in Polone Sketelj, se odpravimo v najzahodnejšo od treh koroških dolin. S porabskimi Slovenci pa obujamo njihovo dediščino na starih slikah. Prisluhnite!


13.03.2017

Sotočja 13.3.2017

Skupaj z rojaki na avstrijskem Koroškem se na koncertu Koroška poje poklonimo Milki Hartman, pesnici z Libuškega polja. Koncertu je tokrat prisluhnil tudi predsednik države Borut Pahor in s tem podprl koroške Slovence pri njihovih prizadevanjih za vpis slovenščine v koroški deželni ustavi. Dejavnejše vloge najvišjih predstavnikov Slovenije si željo tudi rojaki v Furlaniji Julijski krajini, ki si prizadevajo zagotoviti svojega predstavnika v rimskem parlamentu. O tem z Walterjem Bandljem, predsednikom SSO. Inštitut za narodnostna vprašanja na Reki odpira svojo enoto. Več o ključnih ciljih in načrtih z vodjo enote doktorico Barbaro Riman. Ustavimo se tudi na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so po zimskem premoru vnovič odprli svojo restavracijo in to s kolinami. Še enem od običajev, ki tudi v Porabju izginja. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


06.03.2017

Sotočja, 6.3.2017

Kako Slovencem v Furlaniji Julijski krajini zagotoviti predstavnika v parlamentu v Rimu? Možnosti je, kot lahko slišite, več, od posebnih volilnih okrožij do zajamčenega zastopstva. Z mlado koroško Slovenko Laro Hobel, študentko prvega letnika fizioterapije na ljubljanski Fakulteti za zdravstvo, se pogovarjamo o njenih izkušnjah s študijem v Sloveniji. S postavitvijo obeležij v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem se je sklenil mednarodni projekt Vžgano v spominih, ki opozarja na prezrte požige vasi na obmejnem območju med drugo svetovno vojno. Tema je, v časih, ko se na Hrvaškem širi sovražni govor in se kršijo temeljne človekove pravice, še kako aktualna. Kaj se dogaja, podrobneje v tokratni oddaji, ko s pustnim rajanjem odganjamo zimo še v Porabju.


27.02.2017

Sotočja 27.2.2017

O osnutku nove koroške deželne ustave in možnostih za zapis slovenščine v njej s predstavniki koroških Slovencev, ki so sodelovali na skupni seji dveh državnozborskih teles. O kratkem vzgojno-izobraževalnem programu slovenščine v enem od reških vrtcev, ki naj bi že jeseni prerasel v celodnevni program v slovenščini. O jubilejnem 50. Kraškem pustu in literarnem večeru z Brankom Šömnom v Monoštru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


Stran 18 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov