Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
krepitev nacionalizma na Hrvaškem, slovenske strešice v italijanskih dokumentih, Majenca v Dolini pri Trstu, srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov koroških Slovencev in ljudskih pevcev in godcev v Porabju
V tokratni oddaji se najprej ustavimo pri rojakih na Hrvaškem. Krepitev nacionalizma, fašizma, širjenje sovražnega govora je realnost in dogajanje vpliva tudi na narodne skupnosti. Reka ni osamljen otok, priznava tamkajšnji župan Vojko Obersnel, ki se bo na bližajočih se lokalnih volitvah potegoval za še en mandat.
Po razpadu koalicije vladajoče HDZ in Mosta je na Hrvaškem politična kriza: opoziciji ni uspelo zrušiti finančnega ministra Zdravka Marića, predsednik sabora in ključne koalicijske stranke Most Božo Petrov je odstopil, manjkajoče ministre bodo imenovali po končanih lokalnih volitvah – in drugem krogu 4. junija, ko je pričakovati nove dogovore politične trgovine ali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, za kar se po anketah zavzema tudi javnost.
Pozornost na lokalnih volitvah bo usmerjena predvsem v rezultate v Zagrebu, Splitu in na Reki – po štirih mandatih zmaga Vojka Obersnela ni več samoumevna, in Reka bi bila za HDZ, v katerega rokah so sabor, vlada in predsednica, velik trofej, a poleg tekmecev ga napada tudi reški Novi list, pod novim uredniškim vodstvom. Pa tudi ozračje na Reki se počasi vse bolj približuje ostanku Hrvaške, o čemer je pričal tudi manjši izgred med nedavnim koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora na Titovem trgu na Reki.
Vojko Obersnel je, kot pojasni v pogovoru z Marjano Mirković, prepričan, da nastala kriza zahteva predčasne volitve, saj vladajoči gledajo zgolj osebne interese:
“Mislim, da smo zopet vstopili v fazo politične nestabilnosti in to seveda ne more biti dobro. Ljudje, ki bi morali skrbeti predvsem za razvoj Hrvaške in s tem tudi za boljše življenjske razmere v državi, se praviloma ukvarjajo sami s seboj. To velja tako za vlado kot parlament in bojim se, da bo tako ostalo vse do ponovnih volitev, ki bi morale biti zelo hitro. Ne verjamem, da lahko takšne razmere trajajo dlje časa.”
Do končanih lokalnih volitev sabor ne bo zasedal, premier ima čas za nove dogovore in trgovanja, in kot je v Novem listu zapisala Sanja Modrić, se v saboru “odpira Konzum”. Najmanjša možna večina pa je bila v 5.5.2017 dosežena tudi s pomočjo manjšinskih poslancev, Vojko Obersnel:
“Predstavniki manjšin gledajo predvsem na to, da podprejo tistega, ki ima večino, prepričani, da bodo tako lahko najbolje uresničili svoje pravice. Tokrat so presodili, da je to HDZ. Hrvaški demokratični skupnosti so tako v parlamentu pravzaprav zagotovili šibko večino, kar je vladi nato tudi omogočilo, da je obstala. Menim pa, da je ta večina zelo krhka in da bo dobesedno na vsaki seji sabora vprašljivo, ali bo imel večino za sprejemanje odločitev. Torej, ponavljam, edina pravilna pot za prihodnje so nove parlamentarne volitve.”
Priprave na lokalne volitve potekajo v ozračju sovražnega govora, šovinizma in oživljanja ustaštva, kar je vse bolj navzoče, spominsko obeležje z ustaškim pozdravom pa krasi celo središče Jasenovca, se strinja Vojko Obersnel:
“Dejstvo je, da je Hrvaška stalno razdeljena glede določenih svetovnonazorskih vprašanj. Prepričan sem, da to ni toliko vprašanje preteklosti kot prihodnosti. Če želimo graditi sodobno in odprto družbo, se mora oblast zelo jasno opredeliti do sramotnega dela hrvaške zgodovine, pri tem seveda mislim na obdobje Neodvisne države Hrvaške, in zavzeti mora zelo jasno stališče do vsega, kar na kakršenkoli način oživlja vlogo NDH kot navadnega hlapca nemškega fašizma, toda enako tudi do izdaje hrvaških interesov, saj so bili prav v tem času deli Hrvaške prodani takratni fašistični Italiji. Sam za to nimam druge besede, kot – veleizdaja.”
Vojko Obersnel pravi, da je Reka sicer odprto mesto, ne pa tudi brez tovrstnih izgredov:
“Na žalost, Reka ni otok. Tudi tu se dogajajo takšni incidenti, na vso srečo zaenkrat le občasno. Prepričan sem, da vsi plačujemo, ker v zadnjih 25 letih ni bilo storjenega nič resnega na področju izobraževalnega sistema. Nasprotno, oblast je vsa ta leta v največji meri – če ne spodbujala, pa vsaj nezainteresirano opazovala -, kako so mladim v okviru izobraževalnega programa dostopne napačne informacije, ko govorimo o naši preteklosti, vlogi Hrvaške med drugo svetovno vojno. Tako da imamo absurdno situacijo, da del mladih ljudi danes poveličuje NDH, ignorira pa dejstvo, da se je ravno na Hrvaškem začel prvi organizirani oboroženi odpor proti fašizmu in nacizmu.”
Zaradi lani zaustavljene izobraževalne reforme so na Reki, edini na Hrvaškem, na šolski urnik uvrstili državljansko vzgojo.
“Ker ni bilo videti, da se bo kaj premaknilo v okviru izobraževalne reforme, smo sami začeli določene dejavnosti in lansko jesen v petih razredih osnovne šole kot izbirni predmet uvedli državljansko vzgojo; zaenkrat poteka le v šestih razredih, v naslednjem šolskem letu pa bo v vseh osnovnih šolah. Pripravili smo učbenik in otroci, ki obiskujejo državljansko vzgojo in njihovi starši, so se odzvali zelo pozitivno. Ne vem, zakaj takšno nasprotovanje uvedbi državljanske vzgoje. Tu ne gre za ideološko obarvan predmet, temveč za poučevanje otrok o temeljnih sestavinah ustroja države, o odgovornosti vlade, lokalne in regionalne samouprave, svobodi govora, svobodi mišljenja, gre torej za določene splošno sprejete družbene vrednote.”
Vojko Obersnel gre na lokalnih volitvah po peti mandat za reškega župana: če mu ne bo uspelo, bo Reka – po besedah novinarja Novosti Ivice Đikića -, iz odprtega mesta “kaj kmalu postala utrdba katoliškega konservativizma in ekskluzivnega kič-hrvaštva”. Vojko Obersnel pravi, da gre za t.i. “konservativno revolucijo”:
“Sintagmo konservativna revolucija sem torej uporabil ne le za raven Reke, temveč menim, da je ta pojav navzoč na Hrvaškem in enako tudi v vsej Evropi, torej neposreden spopad med, rekel bi, konservativno desnico in liberalnim načinom mišljenja. Te spremembe se seveda odražajo tudi v vsakdanjem življenju na Reki. Verjamem pa, da bodo Rečani, tako kot vsakič doslej, še naprej pripravljeni sprejemati ideje odprtosti. In da bom osvojil še en mandat.”
Če mu to ne bo uspelo, pravi, bo posebej težko uresničiti projekt evropske prestolnice kulture 2020:
“Gotovo bo težko uresničiti vse začrtane programe in projekte, in za katere so v večjem delu zagotovljena evropska sredstva, tu mislim predvsem na projekt Evropska prestolnica kulture. Projekt smo dobili prav zaradi koncepta ‘Luka različnosti, sobivanja, strpnosti’. V tem pogledu sem, moram priznati, zaskrbljen zaradi morebiti drugačnega rezultata volitev. Ne predstavljam si namreč, kako bi kandidati, ki večinoma prihajajo s strani te konservativne desnice, lahko izpeljali takšen projekt.”
Vojko Obersnel je odrasel na Reki, je pa naše gore list, navzoč tudi na pomembnejših dogodkih v društvu Bazovica na Reki. Mesto Reka je med drugim podprlo tudi nedavno prireditev Prvomajski zbor Rdeče Reke, s sodelujočimi iz Slovenije ter koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. “Obija” so obiskovalci pogrešali, nekateri pa mu tudi zamerili:
“Osebno mi je zelo žal, da nisem mogel biti navzoč na nastopu tega tržaškega zbora, zaradi več razlogov: kot prvo, rad imam pesmi, ki jih ta zbor poje, po drugi strani pa so moje slovenske korenine v enem delu povezane ravno z območjem Trsta, del moje družine so bili Primorski Slovenci in so leta živeli v Trstu. Imel pa sem druge obveznosti in nisem mogel priti.”
Koncert Pinkotov na Titovem trgu na Reki pa je pritegnil in navdušil okrog sto obiskovalcev, tudi rojakov, veselja pa niso skalili niti posamezniki, nezadovoljni s sporedom in spremljajočo ikonografijo.
Skladno z zaščitno zakonodajo imajo Slovenci v Italiji pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. In čeprav tako rekoč vsak osebni računalnik lahko z nekaj kliki prilagodimo na zapisovanje kateregakoli svetovnega jezika, strešice na slovenskih šumnikih še vedno povzročajo preglavice italijanski javni upravi. Mnoštvo različnih informacijskih sistemov in administrativna razdrobljenost javne uprave nista v pomoč.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so se o izvajanju določila zaščitnega zakona, ki govori o doslednem zapisovanju slovenskih imen in priimkov v izvorni obliki pogovarjali s predstavniki italijanskih ministrstev v Rimu.
Zamude pri izvajanju nekaterih določil 16 let starega zaščitnega zakona so še vedno skrajno pereče, je izvedel tudi naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec.
Sestanek so na italijanskem ministrstvu za notranje zadeve organizirali na pobudo tržaške prefektinje, da bi ocenili aktualni položaj na področju urejanja slovenskega črkopisja v uradnih dokumentih in aktih. Predstavniki manjšine so na problem opozorili že lani na vladnem manjšinskem omizju, ki ga vodi podminister Bubico. A do rešitve problema je še precej ovir, meni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič.
“ V različnih naših dokumentih imamo različne pristope, kar zadeva slovenska imena in priimke. Nekateri so originalni, drugi so še vedno v italijanski obliki, tretji pol pol. Skratka ni nič enotnega.”
Vsi računajo, dodaja Pavšič, na poenotenje informacijskega sistema na državni ravni, mi pa želimo poiskati rešitve za vmesno obdobje. Predstavniki manjšine so morali rimskim sogovornikom razložiti funkcioniranje določil zaščitnega zakona – zlasti tistim, ki se bojijo previsokih stroškov. Pavšič opozarja, da zakon predpostavlja upoštevanje originalnih imen in priimkov, da gre za obvezo italijanske države ne glede na finančne posledice.
Prepričan je tudi, da bi lahko težave rešili z dobro voljo pristojnih na uradih in večjo angažiranostjo posameznikov iz slovenske narodne skupnosti, da spodbudijo urade.
Prvo srečanje s predstavniki ministrstev je bilo koristno, politično pa bodo razpravo nadaljevali na vladnem omizju, saj se mora do tega vprašanja opredeliti politika.
Na zaščitni zakon se sklicuje tudi predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino, Ksenija Dobrila. Kaj pa delovanje Centralnega urada za slovenski jezik, ki naj bi na deželni ravni začel delovati konec marca in ki naj bi skrbel za uporabo jezika v javni upravi? Ksenija Dobrila, je do delovanja, kot pravi lahko zgolj kritična:
“Za tem stojimo že več kot leto in pol. Normativi so določeni, denar zagotovljen, imenovan je tudi načelnik urada, manjka pa bistvo. Organizacija in kadri. To že predolgo poteka in rešitve ni na obzorju, čeprav se z resornim odborništvom pogovarjamo tako rekoč vsak dan.”
V Dolini pri Trstu je prva nedelja v maju od nekdaj poseben praznični dan. Postavljanje mlaja sicer poznajo po številnih slovenskih vaseh, a Dolinska Majenca je po svoji tradiciji, posebnostih in obsežnosti edinstvena. S praznikom pomladi diha vsa vas, še posebej pa mladi, saj imajo prav oni osrednjo vlogo. V nedeljo, ob najpomembnejšem dogodku šestdnevnega praznika, jih je spremljala Špela Lenardič.
Dolinska Majenca se je uradno začela že v četrtek. Domači vinogradniki in oljkarji so na pokušino postavili svoje pridelke, med hišami je zadišalo po najrazličnejših dobrotah, glasba in dobra volja pa sta poskrbeli, da ulice te noči niso samevale. Najbolj burna je bila sobotna, ko so na Gorici, kot po domače pravijo glavnemu vaškemu trgu, dvignili mlaj. Dobrih deset metrov visoko deblo črnega bora v Dolini vselej krasi češnja. Značilnosti mlaja pritrjujejo tezi, da običaj izvira še iz poganskih obredov rodnosti, nas je podučil Vojko Kocjančič iz domačega kulturnega društva Valentin Vodnik.
“Nekje je tudi razlaga, ki smo jo dobili na več straneh kaj simbolizira maj je, da drog simbolizira moški spolni organ, dva venca na vrhu ženski spolni organ in iz združitve teh dveh organov nastane drevo, ki je polno plodov, ker je to želja po plodnosti.”
Pod mlajem se v ritmih glasbe zavrtijo prav vse generacije, a v nedeljo je otvoritveni ples namenjen parterjem in partercam. To so polnoletni fantje in dekleta, ki so pod vodstvom župana in županje Majence, odgovorni za pripravo celotnega praznika.
Med tistimi, ki spodbujajo mlade pri ohranjanju tradicije je domači književnik Boris Pangerc.
“To je nekaj prečudovitega. V Dolini vlada te dni posebno vzdušje. Mladi, starejši vsi delamo za isti cilj v duhu tega, da ohranjamo običaj. Mislim, da je značilno če povem, da je z mano v kioskih skupaj veliko mojih dijakov, tako, da smo za Majenco pri delu vsi enaki: profesorji, dijaki, študenti, delavci .. za vse je Majenca.”
Celotni reportaži s tokratne Majence lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Na dveh koncertih v Železni Kapli in Plešerki pri Hodišah je nastopilo več sto mladih pevcev 16 zborov in skupin s celotne avstrijske Koroške.
Zveza Slovencev na Madžarskem pa je v Slovenskem domu v Monoštru pripravila srečanje ljudskih pevcev in godcev. Poleg petih skupin iz Slovenije sta se predstavili še edini tovrstni skupini porabskih Slovencev, Ljudski pevci z Gornjega Senika in Sombotelske spominčice. Več o srečanju lahko slišite v prispevku Silva Eöry.
Prisluhnite oddaji!
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov
