Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji
Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.
“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”
In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.
“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”
Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.
“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”
Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.
Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.
Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:
“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”
Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.
Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.
Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.
Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.
“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”
Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.
Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!
872 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Dr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčnem sistemu v Sloveniji
Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnima sistemoma v Avstriji in Sloveniji. Kot pravi ddr. Marian Wakounig, je Avstrija na davčnem področju visoko razvita država.
“98 odstotkov vseh avstrijskih davčnih zavezancev plača pravočasno svoje davščine na dan dospelosti. In tega Avstrija ni dosegla z represijo, temveč je skušala podjetnike potegniti v skupni čoln. To pomeni, da mora država delati servisno orientirano, tudi za davčnega zavezanca, in ne le za svoj lasten obstoj.”
In kaj ddr. Wakounig svetuje Sloveniji, ki ima, po njegovem, dobro izobražene kadre in sposobne, dobro informirane in inovativne uslužbence, zaposlene v javni upravi.
“Če bi bil minister, bi pripravil klasično strategijo. Med izhodišči bi bili boj proti davčni utaji, internacionalizacija, pozicioniranje Slovenije v svetu, davčno upravo pa bi skušal preoblikovati v servisno usmerjeno službo. Prepričan sem, da bom, če mi to uspe, povečal pripravljenost davčnih zavezancev za plačevanje davkov in v dveh, treh letih bi se to kazalo tudi v proračunu.”
Dobro leto je, kar se je zgovorni Boljunčan Aljoša Ota preselil v mesto z milijonom 300 tisoč prebivalci. Vodi slovensko predstavništvo turistične ponudbe matične Slovenije, kar je ob dejstvu, da so Italijani v naši državi najštevilnejši tuji gostje, pomembno in odgovorno delo. Mesto je za Aljošo Oto priložnost za strokovno delo in tudi osebno rast, kot je povedal Mirjan Muženič.
“Milano je zelo inovativno mesto na evropski ravni, postaja konkurenčno Londonu in to kažejo ankete na različnih področjih, od bančništva, farmacije, oglaševanja do seveda mode, kjer je Milano center Evrope. Je zelo dinamično mesto, v katerem se veliko dogaja in ponuja veliko možnosti za izobraževanje mladih.”
Zanimanje Italijanov za turistično ponudbo Slovenije je vse večje, pravi Aljoša Ota, prihodov v Slovenijo je bilo lani za pet odstotkov več, nočitev pa za šest odstotkov. To je, nedvomno, tudi zaradi boljše predstavitve slovenske ponudbe in primernejšega oglaševanja. Eden od izzivov pa je, kako narediti Slovenijo privlačnejšo za Italijane v vseh letnih časih, ne le poleti.
Aljoša Ota sodeluje tudi v slovenskem poslovnem klubu, ki ga je lani oblikovala skupina slovenskih poslovnežev v Milanu, izkušenih in že uveljavljenih v zahtevnem italijanskem delovnem okolju. Skupaj z gospodarskim uradom Republike Slovenije v Milanu, ki ga vodi konzul Zorko Pelikan, tako tkejo gospodarsko-kulturne vezi med državama, med podjetji in posamezniki.
Krovni organizaciji Slovencev na Madžarskem izmenjaje pripravljata osrednje srečanje rojakov. Letos ga je v Monoštru pripravila Državna slovenska samouprava. Kot pojasnjuje njen predsednik Martin Ropoš, pa se zanimanje za to pomembno druženje zmanjšuje. V preteklosti je tako v Porabje prišlo tudi 800 ljudi iz vse Madžarske, zdaj jih pride le še polovica. Časi so se namreč spremenili, pravi:
“Najstarejših je vse manj, vse več je mešanih zakonov in zato je manj udeležencev, čeprav je tudi danes to druženje zelo pomembno. Spomnim se prvih srečanj, ko so se sorodniki srečali samo tu. Prinesli so svoje družinske fotografije in jih kazali sorodnikom ter se pogovarjali in zato so takrat srečanja trajala dva dni. Zaradi interneta in pametnih telefonov, ki omogočajo vsakodnevne stike, pa zanimanje upada.”
Državna slovenska samouprava pa je letos prvič podelila priznanja Slovencem na Madžarskem. Dobitnika sta profesorica slovenščine Irena Pavlič in državni sekretar za javno upravo Csaba Latorcai.
Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec, ena od slavnostnih govornic, pa je zagotovila, da bo Slovenija v prihodnje rojakom na Madžarskem bolj pomagala tudi na gospodarskem področju.
Na Brionih je od 24. do 27. maja 2018 potekala mednarodna znanstvena konferenca Narodne manjšine, migracije in varnost v demokratičnih družbah. Že 22. srečanje so organizirali hrvaški Svet za narodne manjšine, Center za mednarodne in varnostne študije pri Fakulteti za politične vede v Zagrebu, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung ter Akademska mreža za sodelovanje na območju jugovzhodne Evrope.
Udeleženci iz devetih držav so na konferenci razpravljali o različnih temah, ozrli pa so se tudi na skrb vzbujajoče aktualne razmere na Hrvaškem in poskuse določenih skupin, da bi zmanjšali že dosežene pravice narodnih skupnosti. Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki je sodelovala na konferenci, se strinja, da so trenutne razmere za manjšine slabe.
“Slišali smo pozive k povezovanju vseh manjšin, da bi ohranili to, kar imamo. Hkrati pa so nekateri opozarjali, da je država, ki ima dobro zapisano in urejeno manjšinsko zakonodajo, slaba do samih narodnih skupnosti. Da bi se pripadniki manjšine dobro počutili v državi, ne potrebujejo vseh zakonov, ki jih zaradi birokracije, ne morejo uveljavljati.”
Doktorici Barbara in Kristina Riman z Reke sta na konferenci predstavili medije, ki izhajajo v slovenski skupnosti na Hrvaškem, in razmere na področju obveščanja.
Po večini gre za glasila, ki jih izdajajo posamezna društva in so nečlanom težko dostopna. Največja težava so ljudje, ki urejajo ta glasila, saj je profesionalne novinarje, ki obvladajo slovenski jezik, zelo težko najti, ugotavlja doktorica Barbara Riman v pogovoru z Marjano Mirković. Kakšne pa so možnosti, da bi začel izhajati časopis, ki bi spremljal dogajanje znotraj celotne slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem? Prisluhnite oddaji!
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!
Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!
Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.
Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!
Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.
Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.
Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.
Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.
Neveljaven email naslov