Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z rojaki iz Umaga, Reke in Bilčovsa na druženju v Brežicah, Willi Resetarits in Vlado Kreslin v Šentjanžu v Rožu, o učenju jezika soseda in raziskovanju monoštrskih dijakov
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je druženje rojakov iz Slovenije, sosednjih držav in sveta pripravil skupaj z občino Brežice in to v več krajih, da bi se lahko slovenska društva iz sosednjih držav in predvsem iz sveta predstavila čim več domačinom. Gostitelji so poleg lokalnih turističnih znamenitosti rojakom pokazali domače kulturno dogajanje. Druženje rojakov iz zamejstva in sveta je dalo tudi konkretne rezultate, saj so se društva dogovorila za gostovanja. Kaj vse se je dogajalo v Brežicah in okolici, več v tokratni oddaji!
Pred sedmimi leti so v Umagu ustanovili slovensko kulturno društvo Ajda, ki je, kot pravi predsednica Danica Bojković, že našlo svoj prostor in to ne samo v kulturnem življenju. Imajo pevski zbor, folklorno, literarno in gastro skupino. Stalnica pa so širi prireditve; slovenski kulturni praznik, obletnica ustanovitve društva, čezmejno srečanje kulturni društev iz Istre, ki je 25. junija, vrhunec pa predstavljajo dnevi slovenske kulture v Istri, pravi Danica Bojković. Letos ga bodo posvetili folklori in 21. oktobra bodo tako v Umagu poleg domače folklorne skupine nastopili še plesalci, folkoristi z Reke in iz Gračišča.
Predsednica društva Ajda je upravičeno ponosna na pouk slovenščine, ki ga je letos končalo 17 učencev, tudi odnos lokalnih oblasti do narodnih skupnosti je dober, saj jim na različne načine pomaga.
Kako pa se v Umagu čutijo zapleti med državama?
“Mi tega ne občutimo, to je na višji ravni, med navadnimi ljudmi pa ne.”
Kaj pa pričakujejo od nove slovenske vlade, kakršna koli ta že bo?
“Od nove slovenske vlade pričakujem, da bo spoštovala svoje Slovence, ki so v zamejstvu, in da nam bodo pomagali, kolikor se bo dalo. Veliko stvari se lahko reši na višji ravni.”
Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vsa vabita na koncert dveh zelo popularnih glasbenikov, ki brez težav napolnita velike koncertne dvorane. V okviru festivala Arena 18 bosta v centru K & K v Šentjanžu nastopila znani avstrijski ustvarjalec Willi Resetarits s skupino Stubnblues in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Koncert je vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov.
S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. O njenem učenju slovenščine in raziskovalnem delu, ki ostaja povezano s čezmejnim učenjem sosedskega jezika, pove več v tokratnih Sotočjih.
Slovenski gimnazijci z monoštrske gimnazije so se tudi letos vključili v projekt evropskega parlamenta, tokrat z naslovom Zvezda ima pet krakov. Televizija As iz Murske Sobote je z gimnazijci iz Monoštra, avstrijske Radgone, hrvaškega Varaždina ter gimnazije in srednje ekonomske šole iz Murske Sobote posnela pet filmov o delovanju Evropskega parlamenta.
Monoštrski gimnazijci slovenske narodnosti so se ukvarjali s temo Evropski parlament in vrednote, na katerih temelji njegovo delo. Vrednote današnje Evrope – človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice -, ki so danes marsikje ogrožene, so raziskovali v luči nekdanje železne zavese, ki je prej omenjene pravice omejevala ali celo povsem teptala. Odgovore na aktualna vprašanja so iskali na Madžarskem in v Sloveniji, tudi pri evropskih poslancih. Kaj so ugotovili?
Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z rojaki iz Umaga, Reke in Bilčovsa na druženju v Brežicah, Willi Resetarits in Vlado Kreslin v Šentjanžu v Rožu, o učenju jezika soseda in raziskovanju monoštrskih dijakov
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je druženje rojakov iz Slovenije, sosednjih držav in sveta pripravil skupaj z občino Brežice in to v več krajih, da bi se lahko slovenska društva iz sosednjih držav in predvsem iz sveta predstavila čim več domačinom. Gostitelji so poleg lokalnih turističnih znamenitosti rojakom pokazali domače kulturno dogajanje. Druženje rojakov iz zamejstva in sveta je dalo tudi konkretne rezultate, saj so se društva dogovorila za gostovanja. Kaj vse se je dogajalo v Brežicah in okolici, več v tokratni oddaji!
Pred sedmimi leti so v Umagu ustanovili slovensko kulturno društvo Ajda, ki je, kot pravi predsednica Danica Bojković, že našlo svoj prostor in to ne samo v kulturnem življenju. Imajo pevski zbor, folklorno, literarno in gastro skupino. Stalnica pa so širi prireditve; slovenski kulturni praznik, obletnica ustanovitve društva, čezmejno srečanje kulturni društev iz Istre, ki je 25. junija, vrhunec pa predstavljajo dnevi slovenske kulture v Istri, pravi Danica Bojković. Letos ga bodo posvetili folklori in 21. oktobra bodo tako v Umagu poleg domače folklorne skupine nastopili še plesalci, folkoristi z Reke in iz Gračišča.
Predsednica društva Ajda je upravičeno ponosna na pouk slovenščine, ki ga je letos končalo 17 učencev, tudi odnos lokalnih oblasti do narodnih skupnosti je dober, saj jim na različne načine pomaga.
Kako pa se v Umagu čutijo zapleti med državama?
“Mi tega ne občutimo, to je na višji ravni, med navadnimi ljudmi pa ne.”
Kaj pa pričakujejo od nove slovenske vlade, kakršna koli ta že bo?
“Od nove slovenske vlade pričakujem, da bo spoštovala svoje Slovence, ki so v zamejstvu, in da nam bodo pomagali, kolikor se bo dalo. Veliko stvari se lahko reši na višji ravni.”
Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vsa vabita na koncert dveh zelo popularnih glasbenikov, ki brez težav napolnita velike koncertne dvorane. V okviru festivala Arena 18 bosta v centru K & K v Šentjanžu nastopila znani avstrijski ustvarjalec Willi Resetarits s skupino Stubnblues in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Koncert je vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov.
S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. O njenem učenju slovenščine in raziskovalnem delu, ki ostaja povezano s čezmejnim učenjem sosedskega jezika, pove več v tokratnih Sotočjih.
Slovenski gimnazijci z monoštrske gimnazije so se tudi letos vključili v projekt evropskega parlamenta, tokrat z naslovom Zvezda ima pet krakov. Televizija As iz Murske Sobote je z gimnazijci iz Monoštra, avstrijske Radgone, hrvaškega Varaždina ter gimnazije in srednje ekonomske šole iz Murske Sobote posnela pet filmov o delovanju Evropskega parlamenta.
Monoštrski gimnazijci slovenske narodnosti so se ukvarjali s temo Evropski parlament in vrednote, na katerih temelji njegovo delo. Vrednote današnje Evrope – človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice -, ki so danes marsikje ogrožene, so raziskovali v luči nekdanje železne zavese, ki je prej omenjene pravice omejevala ali celo povsem teptala. Odgovore na aktualna vprašanja so iskali na Madžarskem in v Sloveniji, tudi pri evropskih poslancih. Kaj so ugotovili?
Prisluhnite!
S poslanko v italijanskem parlamentu, tržaško Slovenko Tamaro Blažina govorimo o vroči politični jeseni, ki rojakom v Furlaniji Julijski krajini ne obeta kaj spodbudnega. Več besede tokrat dobijo pripadniki mlajše generacije, za katere starejši pogosto ugotavljajo, da jih sodelovanje v krovnih političnih zamejskih organizacijah ne zanima. Je temu res tako? Odgovor iščemo na mednarodni konferenci v Monoštru, kjer so se pod geslom »Povezujemo« zbrali mladih zamejski Slovenci. Ustavimo pa se tudi na Grobniku nad Reko, kjer je pod vodstvom Zdravka Plešeta potekal tradicionalni festival komorne glasbe. Letos ga je sklenil mednarodno uveljavljeni slovenski skladatelj in kitarist mlajše generacije Nejc Kuhar, gost tokratne oddaje.
Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.
Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.
Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.
Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.
Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Skupaj z rojaki v Italiji proslavljamo 70-letnico vnovičnega delovanja tamkajšnjega slovenskega šolstva. V Monoštru se pridružimo učiteljem iz sosednjih držav na 7. srečanju s kolegi iz Slovenije. Vabimo pa vas tudi na Reko, kjer so Slovenci pustili pomembne sledi, ki pa jih večina od nas običajno spregleda ali pa za njih niti ne vemo.
Kakšni so odzivi prvega srečanja predstavnikov Slovenske manjšinske kooridnacije (SLOMAK) s komisijo državnega zbora za odbose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odgovor slišite v tokrtani oddaji. Odpravili smo se v Tipano, dvojezično občino v Benečiji, kjer v uradnih dokumentih namesto slovenščine uporabljajo hrvaščino, čemur so se rojaki odločno uprli. Na avstrijskem Koroškem postajajo vse popularnejša domača narečja, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani. Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Več lahko izveste o turizmu v Porabju in tradicionalnem srečanju planincev Prijateljstvo brez meja, ki so ga rojaki z Reke pripravili na bližnjem Liscu.
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.
O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!
Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice
V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.
Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.
Neveljaven email naslov
