Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?
O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.
V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.
Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:
“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”
Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:
“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je treba časopise iztrebiti. Kako bodo to uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”
Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:
“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”
Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”
Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.
S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:
“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”
Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.
“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”
S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:
“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”
Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:
“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”
Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:
“Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”
Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.
Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.
Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.
Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.
“Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra. V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni. Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”
Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:
“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”
Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:
“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke. In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”
Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.
Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.
Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.
“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”
Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.
“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”
Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.
Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:
“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”
In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.
“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”
V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.
Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja. Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.
Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:
“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”
Si pa na Reki želijo več izmenjav:
“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”
Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.
Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.
864 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?
O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.
V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.
Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:
“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”
Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:
“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je treba časopise iztrebiti. Kako bodo to uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”
Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:
“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”
Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”
Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.
S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:
“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”
Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.
“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”
S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:
“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”
Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:
“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”
Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:
“Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”
Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.
Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.
Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.
Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.
“Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra. V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni. Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”
Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:
“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”
Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:
“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke. In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”
Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.
Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.
Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.
“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”
Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.
“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”
Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.
Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:
“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”
In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.
“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”
V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.
Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja. Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.
Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:
“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”
Si pa na Reki želijo več izmenjav:
“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”
Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.
Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.
Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.
Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!
Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!
Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.
Čas sprememb je bilo geslo 27. deželnega kongresa Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kakšne bodo spremembe in kakšno je sporočilo kongresa, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo filozofinjo in borko za pravice žensk Nadeždo Čačinović, kritično do razmer na Hrvaškem. V Celovcu prisluhnemo koncertu Koroška poje, na katerem so se male vokalne skupine poklonile skladatelju in zborovodji Pavletu Kernjaku. V Monoštru pa prelistamo roman pisatelja Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce, prestavljen tudi v porabsko slovensko narečje.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Neveljaven email naslov
