Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 22.10. 2018

22.10.2018


Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?

O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.

V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.

Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:

“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”

Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:

“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je  treba časopise iztrebiti. Kako bodo to  uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”

Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:

“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”

25 udarcev Teatra Šentjanž

Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”

Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.

S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:

“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”

Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.

“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”

S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:

“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”

Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:

“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”

Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:

Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”

Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.

Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.

Cikl Cakl in jeziki brez meja

Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.

Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.

 “Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj  mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra.   V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni.  Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”

Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:

“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”

Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:

“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke.  In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”

Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.

MAJ v Monoštru

Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.

Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.

“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”

Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.

“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”

Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.

Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:

“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”

In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.

“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”

Sejem štipendij in visokošolskega izobraževanja

V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.

Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja.  Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.

Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani  Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:

“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”

Si pa na Reki želijo več izmenjav:

“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije  in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”

Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.

Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.

 


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 22.10. 2018

22.10.2018


Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje, Cikl Cakl in 25 udarcev, Maj v Porabju in sejem izobraževanja na Reki

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji – Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja?

O tem so 18. in 19.10.2018 razpravljali na posvetu v Gorici, ki ga je skupaj pripravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta v okviru projekta ” Zamejski, obmejni, čezmejni: Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje”, katerega namen je spodbuditi razmišljanja o izzivih in priložnostih.

V pogovoru o medijih je izstopala skrb za prihodnost narodnostnih časopisov, če bo italijanska vlada v proračunu za prihodnje leto zmanjšala ali celo ukinila denarno pomoč za njihovo izhajanja.

Kot v pogovoru z Mirjam Muženič opozarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren, bi z načrtovano ukinitvijo sklada za medije ogrozili njihov obstoj:

“Mi iz tega fonda črpamo polovico sredstev, potrebnih za izhajanje časopisa. Ukinitev bi imela dramatične posledice za nas. Ne vemo, kaj pomeni beseda postopnost, za kakšne roke gre, ampak že samo zmanjševanje teh prispevkov bi bil za nas velik problem, saj časopis zdaj deluje ob minimalni možni kadrovski zasedbi.Nas je malo.”

Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk je še bolj neposreden:

“Dejstvo je, da stranka Gibanje 5 zvez že pregovorno sovraži časopise: Sovraži in že od vedno je v njihovi DNA, da je  treba časopise iztrebiti. Kako bodo to  uredili? Vem, da se je naša delegacija, smo namreč člani italijanskih tednikov, sestala z državnim podsekretarjem Crimijem, ki sicer osebno pozna našo stvarnost, jo ceni, ampak je vprašaje, kaj bodo odločili. Velika neznanka je.”

Italijanski premier Giuseppe Conte pa je 22.10.2018 v Rimu na srečanju s tujimi novinarji odgovoril tudi na strahove slovenske manjšine, da bi lahko njen tisk ostal brez državnih subvencij. Na vprašanje Janka Petrovca je potrdil namero vlade, da do leta 2020 ukine državno podporo manjšim, zlasti tiskanim medijem. Vendar pa:

“Podporo medijem manjšin bomo posebej skrbno pretresli. Zaenkrat še nismo ničesar dokončno odločili. Zanesljivo pa bomo pokazali občutljivost za pravice, ki izhajajo iz italijanske ustave.”

25 udarcev Teatra Šentjanž

Človekove pravice so pravice našega naroda. Nestabilnost je nova stabilnost. Vaš um je tabula rasa, na katero bom pisal. Sem mlad, lep in fit, zato bom vaš politik. To so štirje izmed 25 stavkov, ki jih slišimo v predstavi Teatra Šentjanž “25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!”

Režiserka Alenka Hain je tokrat s svojim konceptom združila štiri profesionalne koroške slovenske igralke; Laro Vouk, Magdo Kropiunig, Yulijo Izmaylovo in Katarino Hartmann ter igralca Aleksandra Tolmaierja.

S 25 stavki, toliko kolikor je črk slovenske abecede, igralci opozorijo na pojave populizma, izključevanje in manipulacijo, ki so v družbi vnovič vse bolj prisotni. Slovenščina je tu le sredstvo za manipulacijo, pravi vodja Teatra Šentjanž Martin Moschitz:

“Merodajna je le izpoved, kako naivni smo, da se pustimo zavesti, z lepimi čevlji, lepimi čokoladami, z lepimi darili in ne mislimo več s svojo glavo.”

Koroška strokovna kritika je predstavo, ki je na ogled v K&K centru ocenila zelo dobro.

“Prvič je bila tudi v nemškem časopisu objavljena precej obširna ocena in od začetka do konca zelo, zelo pozitivna.”

S predstavo so zelo zadovoljni tudi sami igralci, ki prvič igrajo v tem sestavu. Občutki so lepi, pravi Aleksander Tolmaier, ker vidimo, da publika to sprejme:

“Do premiere je to vedno velik vprašaj. Pri tej predstavi mogoče še bolj kot ponavadi, saj ne gre za klasično besedilo. Včasih, če vzameš komedijo, že kar veš, da ne moreš zgrešiti. V tem primeru pa je bilo ogrodje 25 stavkov, ki jih je določila Alenka Hain. in v tem primeru tudi ona ni mogla biti tako pripravljena, saj ni vedela, kam nas bo pot vodila. Vedela je, kam hoče. Kako priti do tja, smo morali kar delati sami.”

Aktualnosti stavkov se zaveda tudi sama publika, dodaja Katarina Hartmann:

“Kot so mi povedali po predstavi, so jih stavki dobesedno zadeli. To so res aktualni stavki, ki so jih izrekli politiki, in jih je prizadelo, ko smo to v celoti prikazali.”

Po mnenju Lare Vouk je predstava nadvse primerna za avstrijsko Koroško, še posebej zaradi jezika:

Ta tematika je za nas bolj aktualna, tako da smo na varnem terenu in najlaže mogoče prepričamo publiko.”

Predpremiera predstave ’25 udarcev ali naredimo slovenski jezik končno velik!’ je bila na avstrijskem Štajerskem, kjer pa je publika ni razumela v celoti, zato so jo v nadaljevanju opremili z nemškimi nadnapisi, čeprav sprva tega niso načrtovali.

Kompromis sta tudi dve gostovanji v Celovcu 29. in 30. 10.2018, čeprav je K&K center v Šentjanžu oddaljen le 20 kilometrov, pravi Martin Moschitz, ki čaka tudi na povabila iz Slovenije.

Cikl Cakl in jeziki brez meja

Oktobra na avstrijskem Koroškem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji lutk. V Šmihelu pri Pliberku namreč poteka tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ki ga že 19 let pripravlja tamkajšnje Katoliško prosvetno društvo. Letos si je predstave med 17. in 21.10.2018 ogledalo 2.5000 gledalcev vseh generacij.

Predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je zelo zadovoljna in to ne le zaradi obiska in vse več odraslih, ki prihajajo na predstave, temveč tudi zaradi jezikove raznolikosti, edinstvene v Avstriji.

 “Letos sem prav posebej opazila, kako lepo je, ko prihajajo lutkarji iz vseh delov Evrope in se ti jeziki med seboj  mešajo. Slišiš danščino, španščino, italijanščino, estonščino in naša dva jezika, je enostavno lepo. In ko vidiš, da ti jeziki niso nikakršna pregrada, niso nobena meja…. Lepo je, da to slišimo z odra.   V Avstriji to drugače ni možno, saj morajo biti nadnapisi ali v nemščini. Pri našem festivalu tega ni.  Vsak lahko govori v svojem jeziku. Enostavno lepo je, če Estonka vmes nekaj pove v estonščini, ko zazveni en drug jezik in je to nekaj lepega.”

Selektorica festivala Veronika Kušej se trudi v Šmihel pripeljati novosti:

“Vedno mi je pomembno, da prikažem to raznolikost, pripeljem nekaj novega, novo tehniko, novo vsebino in mislim, da mi to iz leta v leto kar uspeva. Ljudje so navdušeni in vedno znova presenečeni tudi tisti, ki so radovedni, radi pridejo, vedno, da jih čaka nekaj, kar še niso videli.”

Tradicija festivala Cikl Cakl so tudi gostovanja. Letos so odšli v ljudsko šolo v Dobrli vasi in v srednjo šolo v Pliberku, pojasnjuje Micka Opetnik, saj v treh dneh, ko razpišejo festival, zmanjka vstopnic za dopoldanske predstave za šole in vrtce. Veseli pa jo, da na festival prihaja vse več odraslih:

“Letos smo se prvič zavestno odločili, da bodo večerne predstave za mladino in odrasle in ne za otroke.  In tako tudi odrasla publika dobi občutek, to je pa zdaj nekaj za nas.”

Tako v Šmihelu spodbujajo zanimanje to vrsto gledališke umetnosti. Domača odrasla skupina pa se že pripravlja na prihodnje leto, ki bo v znamenju praznovanja 20-letnice festivala Cikl Cakl in 40-letnice lutkovne dejavnosti.

MAJ v Monoštru

Na pobudo slovenskih gospodarskih organizacij iz sosednjih držav je spomladi nastala mreža Maj – mladi Alpe Jadran, namenjena povezovanju mladih rojakov in njihovem usposabljanju na različnih področjih. Po uvodnem druženju v Vrbi na avstrijskem Koroškem, je sledilo dvodnevno druženje v Trstu in na Reki, četrto srečanje pa so pripravili v Monoštru v Porabju.

Po besedah podpredsednika Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felixa Wieserja, pobudnika mreže, želijo tako spodbuditi mlade k spoznavanju in povezovanju.

“Mladi premalo vedo, kje Slovenci živimo v tem srednjem delu Evrope. Še bolj pa me moti, da tudi šole v državah, kjer živimo, premalo informirajo mlade tako o naselitvenem območju kot po sožitju med narodi.”

Prepričan je, da bi morali mladi bolje poznati regijo Alpe Jadran, v kateri živi 8,9 milijonov ljudi, saj bi se tako bolj suvereno gibali v njej in si tu ustvarili družino, našli zaposlitev.

“Namen je, da se mladi srečajo, spoznajo in mogoče bo jutri nekaj ideja prinesla novo pobudo, novo podjetje, spodbudila kulturno ustvarjalnost, ipd.”

Pri tem pa so se člani mreže Maj izobraževali na različnih področjih; med drugim so spoznavali gospodarsko dogajanje v regiji, Evropi in svetu, primerjali davčne sisteme, razmišljali o podjetništvu, v Monoštru pa so se seznanili s pripravo evropskih projektov, saj imajo porabski Slovenci na tem področju bogate izkušnje.

Karkoli želiš narediti, za vse obstajajo razpisi, pravi vodja razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač, vendar gre za poseben način razmišljanja:

“Moraš biti spreten, poiskati moraš, kje so kakšni razpisi in kako lahko vanje vključiš svoj projekt.”

In projekti so prav za mlade, je prepričana. Felix Wieser pa si želi, da bi se projekt mreže Maj nadaljeval tudi v prihodnje.

“Osnovni cilj je zdaj dosežen, ne bi pa smeli končati. Ta projekt bi moral potekati 3,4,5 let, da postane stalnica.”

Sejem štipendij in visokošolskega izobraževanja

V Zagrebu in na Reki je (16.10. in 18.10.2018) potekal mednarodni sejem štipendij in visokega izobraževanja, ki ga že 14. leto zapored pripravlja nevladna organizacija Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, zadnjih sedem let v sodelovanju z reško univerzo.

Med 11 državami (Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Švica, Danska, Kanada, ZDA) je bila na Reki tudi Slovenija, kar ne preseneča, saj na slovenskih univerzah med tujimi študenti prednjačijo prav mladi s Hrvaške, predvsem Istre in Kvarnerja.  Slovenske stojnice so bile tako tudi tokrat deležne velikega zanimanja.

Predstavile so se univerza v Ljubljani, univerza na Primorskem in univerza v Novi Gorici ter novogoriška Nova univerza in kot je Marjani  Mirković povedal direktor reške univerze Ninoslav Šćukanec so slovenske univerze njihov pomemben partner:

“Menimo, da je pomembno predstaviti možnosti študiranja in izmenjave tudi v nam sosednjih državah.”

Si pa na Reki želijo več izmenjav:

“Želeli bi večjo mobilnost in kroženje možganov. Najbolj priljubljene destinacije so Avstrija, Nemčija in Velika Britanija, med prvih deset je prav tako Slovenija, poleg Italije  in za nas tudi pomembnih ZDA. Na študiju v tujini je letno približno sedem tisoč oseb iz Hrvaške. Zanimivo je, da narašča število tujcev, ki prihajajo na študij na Hrvaško, a te številke so občutno manjše – na Hrvaškem se izobražuje približno tisoč petsto tujih študentov na leto.”

Po sicer neuradnih podatkih se na slovenskih univerzah izobražuje okrog sedemsto študentov s Hrvaške, večina, približno petsto, na univerzi v Ljubljani, medtem ko je na hrvaških visokošolskih ustanovah vpisanih manj kot sto študentov iz Slovenije.

Več o vsem tem pa lahko slišite v oddaji.

 


09.04.2018

Sotočja 9.4.2018

Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.


02.04.2018

Sotočja 2.4.2018

Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!


26.03.2018

Sotočja 26.3.2018

Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!


19.03.2018

Sotočja 19.3.2018

Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!


12.03.2018

Tatjana Rojc povezala slovensko skupnost v Italiji

Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!


05.03.2018

Koroški Slovenci zadovoljni

Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!


26.02.2018

Sotočja 26.2.2018

Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.


19.02.2018

Sotočja 19.2.2018

O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!


12.02.2018

Sotočja 12.2.2018

Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!


05.02.2018

Sotočja 5. 2. 2018

Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.


29.01.2018

Sotočja 29.1.2018

V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.


22.01.2018

Sotočja 22.1.2018

Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja


15.01.2018

Sotočja 15.1.2018

Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.


08.01.2018

Sotočja 8.1. 2018

Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.


01.01.2018

Sotočja 1.1.2018

Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!


25.12.2017

Sotočja 25.12.2017

»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.


18.12.2017

Sotočja 18. 12. 2017

Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.


11.12.2017

Sotočja 11.12.2017

Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.


04.12.2017

Sotočja 4.12.2017

Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.


27.11.2017

Sotočja 27.11.2017

Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.


Stran 16 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov