Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 17.12.2018

17.12.2018


Praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju

Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:

»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«

Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.

Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.

»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«

Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica  je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.

Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:

»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«

Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.

Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!

S pravniki o možnostih za zajamčeno slovensko zastopstvo v Rimu

Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.

Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.

Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.

»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«

Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.

Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.

Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.

Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.

Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.

Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.

Začaran krog iskanja učiteljev slovenščine

Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.

Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.

»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«

Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.

Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.

»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«

Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.

»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«

Pravljičen večer v Monoštru

V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.

Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.

»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«

Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.

»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«

Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.

Prisluhnite!

 

 

 


Sotočja

878 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 17.12.2018

17.12.2018


Praznovanje SKD Celovec, možnosti za zagotovljeno zastopstvo Slovencev v Rimu, kako do učiteljev slovenščine na Hrvaškem, pravljični večer v Porabju

Slovensko kulturno društvo Celovec je v Vrbi na avstrijskem Koroškem s koncertom Katarine Hartmann praznovalo 65-letnico delovanja. Društvo, ki deluje v mestu z največ koroškimi Slovenci, je imelo kar nekaj vrhuncev, pravi njegov predsednik Tomo Millonig. Prvi je bila že sama ustanovitev:

»Najpomembnejše je bilo, da so koroški Slovenci in Slovenci, ki so živeli v Celovcu, leta 1953 ustanovili slovensko kulturno društvo, ker so se želeli organizirati.«

Dejavni pa so bili že prej. Začetki namreč segajo v leto 1951, ko je Celovška igralska skupina uprizorila predstavo Pri belem konjičku. Vodja skupine Karl Rojšek je bil tudi pobudnik za ustavitev SKD Celovec in prvi predsednik. Nasledil ga je dolgoletni ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Pavel Zablatnik, leta 1994 pa je vodenje prevzel zdajšnji predsednik Tomo Millonig.

Ponosen je na lutkovno dejavnost, s katero je društvo začelo leta 1990. Leto prej je bila namreč ustanovljena Mohorjeva ljudska šola. Da bi otrokom na različne kreativne načine približali slovenščino, so se odločili za lutkarstvo.

»V dobrih 25 letih so imeli več kot 50 premier.«

Ob tem pa predsednik SKD Celovec med vrhunci izpostavlja tudi glasbeno – literarne večere Klasika sreča literaturo, na katerih nastopajo vrhunski slovenski koroški in nemško govoreči avtorji, ter CD kvarteta Hartmann’ce s pesmimi Milke Hartmann, ki jih je priredila njena pranečakinja Katarina Hartmann. Ta igralka in glasbenica  je skupaj z gosti, znanimi avstrijskimi glasbeniki, ter Totim Big Bandom iz Maribora pripravila koncert ob tokratnem jubileju društva.

Katarina Hartmann je, tako kot njene tri sestre, z društvom povezana že od najzgodnejših let. Pobudnik Karl Rojšek je bil namreč njen pradedek, Mama Marica Hartmann, delovanju v društvu zavezana vse svoje življenje, pa je ljubezen do kulturnega delovanja prenesla na svoje hčere. Te so tako že od otroštva povezani z društvom, pravi Katarina Hartmann:

»Pradedek je bil ustanovitelj, stari starši in straši so delali v društvu. Mi smo začeli lutkati (ukvarjati se z lutkarstvom o.p.), ko smo bili še čisto mali. Smo zelo povezani in zelo veliko delamo. Tudi med letom skušamo pripraviti različne programe. Lutkarstvo je stalnica, tako kot Klasika sreča literaturo.«

Koncert ob 65-letnici je Katarina Hartmann naslovila Feeling good, priprave nanj pa so se začele že pred letom dni, v zadnjih treh, štirih mesecih pa so se še okrepile. Poleg sester Mihaele, Natalije in Simone Hartmann so se na odru dvorane Casineum v Vrbi pevki pridružili pevka Katharina Strasser, kabaretist Thomas Stipsits in vodja skupine Matakustix, glasbenik Matthias Ortner in mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spremljal pa jih je Toti Bigband iz Maribora.

Koncert bomo predvajali v oddaji Sotočja 24.12.2018. Prisluhnite mu!

S pravniki o možnostih za zajamčeno slovensko zastopstvo v Rimu

Med Slovenci v Italiji se razgibano koledarsko leto počasi izteka tudi z zavestjo, da bo treba vse moči vložiti v ureditev zagotovljenega mesta slovenskemu predstavniku v državnem, pa tudi v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine.

Svojega parlamentarca so doslej imeli le po zaslugi dobre volje levih strank in ne z urejeno zakonodajo, kot, na primer, velja v Sloveniji za poslanca italijanske in madžarske narodnosti v Državnem zboru. Idej, kako doseči zajamčeno mesto za predstavnika slovenske narodne skupnosti, je več in skupnost se bo morala poenotiti.

Slovenska senatorka Tatjana Rojc, izvoljena na listi Demokratske stranke, je zaradi zapletenosti vprašanja za pomoč prosila ustavnega pravnika v državnem centru za raziskovanje v Rimu. Pričakovati je strokovne odgovore o realnih možnostih zagotovitve mesta parlamentarcu slovenske narodnosti na temeljih obstoječe zakonodaje, je Tatjana Rojc povedala Mirjam Muženič.

»Možnosti so, čeprav niso zelo enostavne. Recimo na podlagi 6. člena ustave, 3. člena ustave in predvsem seveda na podlagi zaščitnega zakona (za Slovence v Italiji o.p.), ki v svojem 26.členu še ni udejanjen.«

Aktualno pa je še vedno tudi vprašanje načrtovane ukinitve financiranja tiskanih medijev. Gibanje petih zvezd je v proračunsko razpravo senata zdaj vložilo nov amandma, ki predvideva reze v javno sofinanciranje časopisov, kar je svojim volivcem obljubilo že pred volitvami, iz Rima poroča Janko Petrovec.

Po novem predlogu naj bi ukinitev javnih podpor tisku postala postopna. Za leto 2019 predvideva 20 odstotno krčenje tistega dela predvidene podpore, ki presega pol milijona evrov. V letu 2020 naj bi ta del skrčili že za 50 odstotkov, leta 2021 pa za 75 odstotkov.

Cehovski organizaciji italijanskih novinarjev sta proti predlogu protestirali, saj menita, da predlagani ukrep ogroža pluralizem javne besede, številna delovna mesta in pravico državljanov do informiranosti.

Novi predlog podpisuje vodja senatne skupine Gibanja petih zvezd, Tržačan Stefano Patuanelli. Ta je novembra za Primorski dnevnik izjavil, da bo Pet zvezd vztrajalo pri krčenju državnih prispevkov, da pa ukrep ne bi smel škodovati tisku jezikovnih manjšin.

Na rimskem srečanju s predsednikoma krovnih organizacij, Walterjem Bandljem in Rudijem Pavšičem, je Patuanelli konec novembra izjavil, da pri Gibanju petih zvezd preučujejo dve možnosti za rešitev financiranja manjšinskega tiska. Po prvi naj bi ustanovili državni sklad za manjšinska občila Južnih Tirolcev in Slovencev, iz katerega bi sofinancirali časopise manjšin. Po drugi pa naj bi javno podporo za slovenski tisk črpali iz splošnega sklada zaščitnega zakona za Slovence, ki bi ga z obstoječih desetih milijonov evrov letno povečali na 13 milijonov.

Prihodnji dnevi bodo dokončno pokazali, ali je vlada dejansko pripravljena rešiti nastalo situacijo v prid manjšinskemu tisku.

Začaran krog iskanja učiteljev slovenščine

Hrvaška zakonodaja omogoča pripadnikom narodnih skupnosti različne modele učenja maternega jezika, vendar se tega ne zavedajo v dovolj veliki meri, ugotavlja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman. Za učenje po modelu C, ko se materni jezik poučuje kot predmet, namreč ni določeno, koliko učencev mora biti prijavljenih.

Zveza zato načrtuje pripravo seminarjev, na katerih bodo slovenska društva seznanili s temi možnostmi. Kako pa je z učiteljskim kadrom? To je težava, poudarja Barbara Riman.

»Kadrov nimamo, slovenistk nimamo, zato so učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine v Varaždinski in Medžimurski županiji, na nek način privilegirani. Fenomenalno je, da jih učijo izvirni govorci.«

Učiteljice slovenščine pa imajo težave s pogodbami, ki veljajo samo pol leta in se morajo vedno znova prijavljati na razpis, ob tem pa ne vedo, ali bodo ohranile službo. Druga težava pa je, opozarja Barbara Riman, da so učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik kot predmet (po modelu C), plačane samo za deset mesecev. Julija in avgusta so tako brez službe.

Slovensko ministrstvo za izobraževanje je pripravljeno pomagati Slovencem na Hrvaškem s štipendiranjem študenta slovenistike, ki bi se po končanem študiju vrnil domov.

»Težava pa je, da trenutno ne moremo dobiti osebe, ki bi tako dobro govorila slovenski jezik, da bi končala študij slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru. To je nek začaran krog. Verjeno bomo rešitev našli, toda v tej smeri bomo morali delati naprej.«

Priložnost za zaposlitev pa bi lahko dobili tudi učitelji iz Slovenije, saj od marca 2018 na Hrvaškem, poudarja Barbara Riman, ni več ovir za zaposlovanje ljudi iz drugih držav EU. In če na Hrvaškem ni ustreznega kadra, bi lahko zaposlili tudi učitelje slovenščine iz Slovenije.

»Imam pa občutek, da na nek način vodilni v hrvaških šolah s tem niso seznanjeni.«

Pravljičen večer v Monoštru

V okviru projekta Obujamo dediščino so v Porabju pripravili Peti pravljični večer za odrasle, ki ga je odprl generalni konzul Slovenije v Monoštru Boris Jesih. Spomnil je, kako je bilo nekoč, ko še ni bilo televizije in so si ljudje dolge zimske večere krajšali s pripovedovanjem pravljic.

Projekt Vesne Radovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je bil lani nagrajen kot najboljši projekt splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike in avtorica je presenečena nad odzivom.

»Najbolj zanimivo je, da ljudje pridejo in nas poslušajo.«

Pravljičarke govorijo v prekmurščini, vedno pa nekdo pripoveduje tudi v porabščini, ki je staro prekmursko narečje. Tako se narečji zlijeta v eno. Sicer pa Vesna Radovič tudi drugod po Sloveniji govori v prekmurščini in kljub začetnim pomislekom se na koncu večera izkaže, da ljudje večinoma razumejo prekmurščino.

»V Porabju pa se mi zdi zelo pomembno, da se ohranja ta jezik, kulturo in da se navaja tudi mlajše. Je pa res, da na te prireditve mladi ne prihajajo. Pa bi si jih želeli.«

Je pa Zveza Slovencev na Madžarskem tudi letos poskrbela, da bodo imeli porabski Slovenci kaj brati. Bralci Porabja bodo pred božično-novoletnimi prazniki poleg dvojne številke časopisa dobili še letopis Porabski koledar in knjižni dar. Več o tem pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi literarno revijo Rastje 12, ki je izšla v knjižnem daru Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in delo z naslovom Moja RAI Saše Rudolfa. Gre za najnovejšo knjigo dolgoletnega športnega novinarja in dopisnika ter nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa slovenskega radia deželnega sedeža italijanske radiotelevizije RAI.

Prisluhnite!

 

 

 


04.03.2019

Sotočja 4.3.2019

Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!


25.02.2019

Sotočja 25.2.2019

Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!


18.02.2019

Sotočja 18.2.2019

Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!


11.02.2019

Sotočja 11.2. 2019

Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!


04.02.2019

Sotočja 4.2.2019

Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.


04.02.2019

Sotočja 4.2.2019

Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.


28.01.2019

Sotočja 28.1.2019

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!


21.01.2019

Sotočja 21.1.2019

Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!


14.01.2019

Sotočja 14.1.2019

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!


07.01.2019

Sotočja 7.1.2019

Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!


24.12.2018

'Feeling good'

»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!


10.12.2018

Sotočja 10.12.2018

Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!


03.12.2018

Sotočja 3.12.2018

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.


26.11.2018

Sotočja 26.11.2018

Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!


19.11.2018

Sotočja 19. 11. 2018

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite


12.11.2018

Sotočja 12.11.2018

Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!


05.11.2018

Sotočja 5.11.2018

Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!


29.10.2018

Sotočja 29.10.2018

Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.


22.10.2018

Sotočja 22.10. 2018

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov