Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 7.1.2019

07.01.2019


Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij, porabske Slovence čakajo volitve v organe manjšinske samouprave

‘Novice so moj waterloo!’

Konec februarja se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako zgodovinar in v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine?

Odločitev za odhod ni novost, pravi, saj je že nekaj let opozarjal odbore, da prihaja v leta, primerna za upokojitev. Tako so se odločili, da na občnem zboru februarja letos izvolijo novo vodstvo, Marjan Sturm pa ne bo več kandidiral za predsednika zveze.

Kaj je bilo pri njegovem delu v več kot 26 letih najtežje?

»Najtežje je bilo iz Zveze slovenskih organizacij, ki je imela imidž, da je režimska in titokomunistična ekspozitura na Koroškem, narediti civilno družbeno organizacijo, ki je pluralistična, odprta, deluje v Avstriji in zagovarja sodelovanje z Republiko Slovenijo. Prenos te politike ni bil enostaven, ker je po eni strani privedlo do očitkov o izdajstvu in tako naprej. Mislim pa, da se je na koncu izkazalo za pravilno.«     

Med svojimi zaslugami Marjan Sturm omenja tudi bolj realističen,  trezen pogled na člen 7 ti. Avstrijske državne pogodbe. Pomemben pa je tudi dialog z nasprotniki, s Heimatdienstom, ki ga je začel.

»Te izkušnje si mi zelo drage in pomembne, saj se je izkazalo, da lahko le pogovor nekaj prinese, razširi pogled, dimenzije in mislim, da je to, kar smo dosegli v konsenzni skupini, da je Koroški Heimatdienst svoje stališče spremenil, je strpna organizacija, ki ne nasprotuje več manjšini. Mislim, da je to velik dosežek, ki ima nekaj opraviti tudi z menoj.«

Največje razočaranje v več kot četrt stoletja dela na vrhu Zveze slovenskih organizacij pa je za Marjana Sturma vloga Slovenije pri reševanju težav tednika Novice.

»Nikoli nisem mislil, da bo slovenska tiskana beseda na udaru zaradi Slovenije. To je eno največjih razočaranj, ki sem jih doživel kot predsednik ZSO, da je dejansko iz Slovenije prišla pobuda za ukinjanje tiskane slovenske besede z znatnim zmanjšanjem finančne podpore. To je zame velika travma.«

Ker se poslavlja z mesta predsednika ZSO, se bodo morali z reševanjem težav Novic ukvarjati drugi, pravi naš sogovornik, zadovoljen z doseženim.

»Moja bilanca je, da sem, mislim, nekaj prispeval k spreminjanju klime v deželi, da sem  nekaj prispeval k razrešitvi vprašanja topografije, da sem nekaj prispeval k vzdušju in sodelovanju v tem prostoru. Novice pa so tista negativna točka, kjer nisem uspel. To pa je moj waterloo.«

‘Ženska sem, manjšinka sem, Slovenka sem!’

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je maja lani po več kot dveh desetletjih dobila novo vodstvo, predsednica je postala dr. Barbara Riman, njena namestnica pa dr. Jasmina Dlačić, obe iz mlajše generacije društva Bazovica z Reke, že dolgo aktivni in tudi v njegovem upravnem odboru.

Dr. Barbara Riman, pobudnica več uspešnih predlogov za uveljavitev slovenščine na Reki in širše, je predavateljica in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja. Več kot desetletje je vpeta v dejavnost slovenske skupnosti, tudi strokovno, v zadnjem času  pa je osredotočena predvsem na migracije Slovenk.

Kot predsednica Zveze slovenskih društev je v pogovoru z Marjano Mirković med drugim spregovorila o vtisih prvih mesecev in o tem, kako se je tudi kot ženska znašla v vodilni vlogi krovne organizacije.

Barbara Riman priznava, da je vodenje krovne organizacije veliko bolj zahtevno, kot si je predstavljala.

»Ko gre za Slovence na Hrvaškem, imam trenutno občutek, da so vrzeli vsepovsod. Nekatere težave se vlečejo že od leta 1991 in nekatere se ne bodo verjetno nikoli rešile. Morali se bomo naučiti živeti z njimi. Slovenija namreč v določenih trenutkih nima veliko posluha.«

Sogovornico veselijo izjave pristojnega ministra Petra Česnika, da Slovenci na Balkanu nisi ne izseljenci ne zamejci. To namreč čuti tudi sama. Območje avtohtone slovenske poselitve na Hrvaškem veliko teže določiti kot v Avstriji ali Italiji, pravi, saj so imeli narodi stoletja skupno zgodovino, skupne politične dejavnike in imajo tudi skupno prihodnost.

Slovenci na Hrvaškem bi se radi predvsem gospodarsko okrepili, saj je na tem področju veliko možnosti za sodelovanje s Slovenijo. Zaradi same demografske strukture, starejše populacije, ki ohranja slovenstvo na Hrvaškem, morajo pritegniti mlade. Kako, pa je veliko vprašanje, priznava. Ena od možnosti in priložnosti je učenje slovenskega jezika na hrvaških šolah.

»Dopolnilni pouk v slovenskih društvih je zelo pomemben, toda slovensko kulturo bi morali bolj približati tudi večinskemu prebivalstvu. Slovenska društva bi se lahko bolj odprla.«

Eden od izzivov je tudi seznanitev pripadnikov slovenske skupnosti z njihovimi pravicami, pravi Barbara Riman.

»Najmlajše slovensko prebivalstvo trenutno živi v Medžimurski in Krapinski županiji, kjer pa ni nobenega slovenskega društva. Ali ni interesa, ali pa ti Slovenci, ki živijo tam, ne vedo, kaj vse lahko naredijo.«

Kako pa se je Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, pripadnica mlajše generacije, znašla v družbi starejših?

»Izviram iz društva, kjer so starejši člani vedno dali in dajejo možnosti mladim, da predstavijo, kaj si mislijo in nikoli ni bilo težav zaradi starosti. Ob prevzemu funkcije sem bila prepričana, da leta ne bodo ovira, Moram pa priznati, da zdaj včasih to občutim.«

Vodja reške podružnice Inštituta za narodnostna vprašanja je prevzela vodenje zveze tudi zaradi svojih raziskovalnih izkušenj, ki jih ima na manjšinskem področju, pa tudi zato, da bi skušala ne le v društva, temveč tudi v manjšinske svete, pripeljati več mladih rojakov. In rojakinj.

Ženske migracije so namreč še ena od njenih raziskovalnih tem. Pri svojem delu se je namreč srečala, pojasnjuje, s številnimi ženskami, ki so se preselile na Hrvaško in ki so pogosto omenjale diskriminacijo, težave z birokracijo.

»Mogoče me zanima tudi zato, ker sem sama ženska in ker sem se večkrat pogovarjala z mamo, Slovenko, o svoji stari mami, ki se je preselila na Hrvaško.«

Slovenke na Hrvaškem so v večini. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2011 je bilo med 10517 Slovenci kar 7171 žensk, poudarja dr. Barbara Riman, prepričana, da so prav ženske tiste, ki ohranjajo in porivajo naprej slovenstvo na Hrvaškem.

Sodobne raziskave tudi kažejo, da so imele Slovenke pomembno vlogo v ekonomskih migracijah že po 1. svetovni vojni, ko so bile edine skrbnice v družinah, ki so zapustile Slovenijo.  Gre za pomembno, do sedaj slabo raziskano tematiko, pravi sogovornica, ki bi rada raziskovala življenje in vlogo Slovenk na območju nekdanje Jugoslavije. S projektom se je prijavila na razpis Agencije za raziskovalno dejavnost in zdaj čaka na morebitno podporo.

Kako pa se je Barbara Riman kot ženska znašla na mestu vodje Zveze?

»Mnenja so različna. Nekateri podpirajo mojo odločnost in vztrajnost, drugim mogoče to ni všeč. Smo pač različni. Pomembno pa je, da se iskreno in odprto pogovarjamo, da rešujemo težave in ohranimo enotnost slovenske skupnosti.«

Sicer pa biti ženska na Hrvaškem, še posebej na vodilnih položajih, ni lahko, dodaja.

»Svojim študentom povem, da je danes na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, čeprav ne toliko, zelo dobro biti beli moški, ki je poročen, je rimokatolik in ima otroke. Tako je vsekakor na Hrvaškem, kjer se zaradi svoje drugačnosti ne počutim dobro. Ženska sem, manjšinka sem, vsi okrog mene vedo, da sem Slovenka, in včasih imam občutek, da se to odraža tudi na mojih otrocih.«

Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman lahko slišite v tokratni oddaji!

Kakšni izzivi čakajo porabske Slovence?

Konec minulega leta so v Budimpešti podelili državna priznanja »Za narodnosti«. Med 14 dobitniki je bil tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Visoko priznanje mu, kot je povedal Silvi Eöry, veliko pomeni.

»Menim, da je to tudi priznanje organizaciji, ki jo vodim že 6 mandat, pa tudi za vse moje sodelavce in našo širšo skupnost. To ni samo priznanje zame, ampak tudi za delovanje celotne slovenske skupnosti na Madžarskem in še posebej v Porabju.«

Lansko leto je bilo poleg načrtovanih kulturnih in drugih projektov predvsem v znamenju priprave sicer nenačrtovanega Razvojnega programa slovenskega Porabja, o katerem bo madžarska vlada verjetno odločala še ta mesec. Kot pojasnjuje Martin Ropoš so optimistični, saj gre za večletni projekt, ki naj bi trajal od najmanj 3 do celo 5 let.

»Nekaj denarja, za manjše projekte tega programa, naj bi dobili že letos, glavne investicije, cestna infrastruktura, kanalizacija, ipd, pa naj bi se začele 2020.«

Predsednik Državne slovenske samouprave upa, da se bo že spomladi sestala za porabske Slovence zelo pomembna mešana slovensko madžarska komisija, ki se lani zaradi menjave vlade ni sestala.

Pomemben izziv ostaja izboljšanje pouka slovenščine na dvojezičnih šolah, ki pa ni odvisno samo od denarja.

»Tu moramo tudi sami vložiti veliko napora in tu nas čaka še veliko dela.«

So pa na nekaterih drugih področjih odvisni od zakonodajalca, tudi pri vidni dvojezičnosti in dvojezičnih dokumentih. Tega sami ne morejo rešiti, pravi Martin Ropoš in kot primer daje zahteve za slovenskega poslanca v madžarskem parlamentu.

»10 let smo na sejah mešane komisije zahtevali svojega poslanca, na koncu so spremenili volilni zakon in od 13 narodnosti ima zdaj ena svojega poslanca, ostali pa imamo svoje zagovornike v madžarskem parlamentu.«

Jeseni bodo na Madžarskem potekale lokalne volitve, na katerih bodo porabski Slovenci volili tudi svoje manjšinske samouprave na lokalni in državni ravni.

»Nanje se moramo pravočasno pripraviti. Poiskati moramo nove člane, tako na lokalni ravni kot za državno samoupravo. Da tako pokažemo, da so to resne, dejavne organizacije, ki imajo odgovorne člane.«  

Več v tokratni oddaji, v kateri lahko slišite tudi razmišljanja mlajših rojakov s Tržaškega, Lucije Tavčar in Evgena Bana, o odnosu do Slovenije in obratno, ki sta jih zaupala Mirjam Muženič.

Prisluhnite!


Sotočja

868 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 7.1.2019

07.01.2019


Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij, porabske Slovence čakajo volitve v organe manjšinske samouprave

‘Novice so moj waterloo!’

Konec februarja se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako zgodovinar in v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine?

Odločitev za odhod ni novost, pravi, saj je že nekaj let opozarjal odbore, da prihaja v leta, primerna za upokojitev. Tako so se odločili, da na občnem zboru februarja letos izvolijo novo vodstvo, Marjan Sturm pa ne bo več kandidiral za predsednika zveze.

Kaj je bilo pri njegovem delu v več kot 26 letih najtežje?

»Najtežje je bilo iz Zveze slovenskih organizacij, ki je imela imidž, da je režimska in titokomunistična ekspozitura na Koroškem, narediti civilno družbeno organizacijo, ki je pluralistična, odprta, deluje v Avstriji in zagovarja sodelovanje z Republiko Slovenijo. Prenos te politike ni bil enostaven, ker je po eni strani privedlo do očitkov o izdajstvu in tako naprej. Mislim pa, da se je na koncu izkazalo za pravilno.«     

Med svojimi zaslugami Marjan Sturm omenja tudi bolj realističen,  trezen pogled na člen 7 ti. Avstrijske državne pogodbe. Pomemben pa je tudi dialog z nasprotniki, s Heimatdienstom, ki ga je začel.

»Te izkušnje si mi zelo drage in pomembne, saj se je izkazalo, da lahko le pogovor nekaj prinese, razširi pogled, dimenzije in mislim, da je to, kar smo dosegli v konsenzni skupini, da je Koroški Heimatdienst svoje stališče spremenil, je strpna organizacija, ki ne nasprotuje več manjšini. Mislim, da je to velik dosežek, ki ima nekaj opraviti tudi z menoj.«

Največje razočaranje v več kot četrt stoletja dela na vrhu Zveze slovenskih organizacij pa je za Marjana Sturma vloga Slovenije pri reševanju težav tednika Novice.

»Nikoli nisem mislil, da bo slovenska tiskana beseda na udaru zaradi Slovenije. To je eno največjih razočaranj, ki sem jih doživel kot predsednik ZSO, da je dejansko iz Slovenije prišla pobuda za ukinjanje tiskane slovenske besede z znatnim zmanjšanjem finančne podpore. To je zame velika travma.«

Ker se poslavlja z mesta predsednika ZSO, se bodo morali z reševanjem težav Novic ukvarjati drugi, pravi naš sogovornik, zadovoljen z doseženim.

»Moja bilanca je, da sem, mislim, nekaj prispeval k spreminjanju klime v deželi, da sem  nekaj prispeval k razrešitvi vprašanja topografije, da sem nekaj prispeval k vzdušju in sodelovanju v tem prostoru. Novice pa so tista negativna točka, kjer nisem uspel. To pa je moj waterloo.«

‘Ženska sem, manjšinka sem, Slovenka sem!’

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je maja lani po več kot dveh desetletjih dobila novo vodstvo, predsednica je postala dr. Barbara Riman, njena namestnica pa dr. Jasmina Dlačić, obe iz mlajše generacije društva Bazovica z Reke, že dolgo aktivni in tudi v njegovem upravnem odboru.

Dr. Barbara Riman, pobudnica več uspešnih predlogov za uveljavitev slovenščine na Reki in širše, je predavateljica in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja. Več kot desetletje je vpeta v dejavnost slovenske skupnosti, tudi strokovno, v zadnjem času  pa je osredotočena predvsem na migracije Slovenk.

Kot predsednica Zveze slovenskih društev je v pogovoru z Marjano Mirković med drugim spregovorila o vtisih prvih mesecev in o tem, kako se je tudi kot ženska znašla v vodilni vlogi krovne organizacije.

Barbara Riman priznava, da je vodenje krovne organizacije veliko bolj zahtevno, kot si je predstavljala.

»Ko gre za Slovence na Hrvaškem, imam trenutno občutek, da so vrzeli vsepovsod. Nekatere težave se vlečejo že od leta 1991 in nekatere se ne bodo verjetno nikoli rešile. Morali se bomo naučiti živeti z njimi. Slovenija namreč v določenih trenutkih nima veliko posluha.«

Sogovornico veselijo izjave pristojnega ministra Petra Česnika, da Slovenci na Balkanu nisi ne izseljenci ne zamejci. To namreč čuti tudi sama. Območje avtohtone slovenske poselitve na Hrvaškem veliko teže določiti kot v Avstriji ali Italiji, pravi, saj so imeli narodi stoletja skupno zgodovino, skupne politične dejavnike in imajo tudi skupno prihodnost.

Slovenci na Hrvaškem bi se radi predvsem gospodarsko okrepili, saj je na tem področju veliko možnosti za sodelovanje s Slovenijo. Zaradi same demografske strukture, starejše populacije, ki ohranja slovenstvo na Hrvaškem, morajo pritegniti mlade. Kako, pa je veliko vprašanje, priznava. Ena od možnosti in priložnosti je učenje slovenskega jezika na hrvaških šolah.

»Dopolnilni pouk v slovenskih društvih je zelo pomemben, toda slovensko kulturo bi morali bolj približati tudi večinskemu prebivalstvu. Slovenska društva bi se lahko bolj odprla.«

Eden od izzivov je tudi seznanitev pripadnikov slovenske skupnosti z njihovimi pravicami, pravi Barbara Riman.

»Najmlajše slovensko prebivalstvo trenutno živi v Medžimurski in Krapinski županiji, kjer pa ni nobenega slovenskega društva. Ali ni interesa, ali pa ti Slovenci, ki živijo tam, ne vedo, kaj vse lahko naredijo.«

Kako pa se je Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, pripadnica mlajše generacije, znašla v družbi starejših?

»Izviram iz društva, kjer so starejši člani vedno dali in dajejo možnosti mladim, da predstavijo, kaj si mislijo in nikoli ni bilo težav zaradi starosti. Ob prevzemu funkcije sem bila prepričana, da leta ne bodo ovira, Moram pa priznati, da zdaj včasih to občutim.«

Vodja reške podružnice Inštituta za narodnostna vprašanja je prevzela vodenje zveze tudi zaradi svojih raziskovalnih izkušenj, ki jih ima na manjšinskem področju, pa tudi zato, da bi skušala ne le v društva, temveč tudi v manjšinske svete, pripeljati več mladih rojakov. In rojakinj.

Ženske migracije so namreč še ena od njenih raziskovalnih tem. Pri svojem delu se je namreč srečala, pojasnjuje, s številnimi ženskami, ki so se preselile na Hrvaško in ki so pogosto omenjale diskriminacijo, težave z birokracijo.

»Mogoče me zanima tudi zato, ker sem sama ženska in ker sem se večkrat pogovarjala z mamo, Slovenko, o svoji stari mami, ki se je preselila na Hrvaško.«

Slovenke na Hrvaškem so v večini. Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 2011 je bilo med 10517 Slovenci kar 7171 žensk, poudarja dr. Barbara Riman, prepričana, da so prav ženske tiste, ki ohranjajo in porivajo naprej slovenstvo na Hrvaškem.

Sodobne raziskave tudi kažejo, da so imele Slovenke pomembno vlogo v ekonomskih migracijah že po 1. svetovni vojni, ko so bile edine skrbnice v družinah, ki so zapustile Slovenijo.  Gre za pomembno, do sedaj slabo raziskano tematiko, pravi sogovornica, ki bi rada raziskovala življenje in vlogo Slovenk na območju nekdanje Jugoslavije. S projektom se je prijavila na razpis Agencije za raziskovalno dejavnost in zdaj čaka na morebitno podporo.

Kako pa se je Barbara Riman kot ženska znašla na mestu vodje Zveze?

»Mnenja so različna. Nekateri podpirajo mojo odločnost in vztrajnost, drugim mogoče to ni všeč. Smo pač različni. Pomembno pa je, da se iskreno in odprto pogovarjamo, da rešujemo težave in ohranimo enotnost slovenske skupnosti.«

Sicer pa biti ženska na Hrvaškem, še posebej na vodilnih položajih, ni lahko, dodaja.

»Svojim študentom povem, da je danes na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, čeprav ne toliko, zelo dobro biti beli moški, ki je poročen, je rimokatolik in ima otroke. Tako je vsekakor na Hrvaškem, kjer se zaradi svoje drugačnosti ne počutim dobro. Ženska sem, manjšinka sem, vsi okrog mene vedo, da sem Slovenka, in včasih imam občutek, da se to odraža tudi na mojih otrocih.«

Daljši pogovor z dr. Barbaro Riman lahko slišite v tokratni oddaji!

Kakšni izzivi čakajo porabske Slovence?

Konec minulega leta so v Budimpešti podelili državna priznanja »Za narodnosti«. Med 14 dobitniki je bil tudi predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Visoko priznanje mu, kot je povedal Silvi Eöry, veliko pomeni.

»Menim, da je to tudi priznanje organizaciji, ki jo vodim že 6 mandat, pa tudi za vse moje sodelavce in našo širšo skupnost. To ni samo priznanje zame, ampak tudi za delovanje celotne slovenske skupnosti na Madžarskem in še posebej v Porabju.«

Lansko leto je bilo poleg načrtovanih kulturnih in drugih projektov predvsem v znamenju priprave sicer nenačrtovanega Razvojnega programa slovenskega Porabja, o katerem bo madžarska vlada verjetno odločala še ta mesec. Kot pojasnjuje Martin Ropoš so optimistični, saj gre za večletni projekt, ki naj bi trajal od najmanj 3 do celo 5 let.

»Nekaj denarja, za manjše projekte tega programa, naj bi dobili že letos, glavne investicije, cestna infrastruktura, kanalizacija, ipd, pa naj bi se začele 2020.«

Predsednik Državne slovenske samouprave upa, da se bo že spomladi sestala za porabske Slovence zelo pomembna mešana slovensko madžarska komisija, ki se lani zaradi menjave vlade ni sestala.

Pomemben izziv ostaja izboljšanje pouka slovenščine na dvojezičnih šolah, ki pa ni odvisno samo od denarja.

»Tu moramo tudi sami vložiti veliko napora in tu nas čaka še veliko dela.«

So pa na nekaterih drugih področjih odvisni od zakonodajalca, tudi pri vidni dvojezičnosti in dvojezičnih dokumentih. Tega sami ne morejo rešiti, pravi Martin Ropoš in kot primer daje zahteve za slovenskega poslanca v madžarskem parlamentu.

»10 let smo na sejah mešane komisije zahtevali svojega poslanca, na koncu so spremenili volilni zakon in od 13 narodnosti ima zdaj ena svojega poslanca, ostali pa imamo svoje zagovornike v madžarskem parlamentu.«

Jeseni bodo na Madžarskem potekale lokalne volitve, na katerih bodo porabski Slovenci volili tudi svoje manjšinske samouprave na lokalni in državni ravni.

»Nanje se moramo pravočasno pripraviti. Poiskati moramo nove člane, tako na lokalni ravni kot za državno samoupravo. Da tako pokažemo, da so to resne, dejavne organizacije, ki imajo odgovorne člane.«  

Več v tokratni oddaji, v kateri lahko slišite tudi razmišljanja mlajših rojakov s Tržaškega, Lucije Tavčar in Evgena Bana, o odnosu do Slovenije in obratno, ki sta jih zaupala Mirjam Muženič.

Prisluhnite!


21.12.2015

Sotočja 21.12.2015

Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.


14.12.2015

Sotočja 14.12.2015

Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!


07.12.2015

Sotočja 7.12.2015

Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!


30.11.2015

Sotočja 30.11.2015

V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!


23.11.2015

Sotočja 23.11. 2015

Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!


16.11.2015

Sotočja 16.11.2015

Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!


09.11.2015

Sotočja 9.11.2015

Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


02.11.2015

Sotočja 2.11.2015

Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!


26.10.2015

Sotočja 26.10.2015

Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!


19.10.2015

Sotočja 19.10.2015

Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.


12.10.2015

Sotočja 12. 10. 2015

Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!


05.10.2015

Sotočja 5.10.2015

Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!


28.09.2015

Sotočja 28.9.2015

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji med drugim govorimo o slovenskem radijskem in televizijskem programu, ki ga pod okriljem italijanske javne RTV pripravljajo Slovenci iz Furlanije Julijske krajine. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem, ki je z gledališko glasbeno predstavo Opera za tri groše odprla tokratno Linhartovo srečanje v Postojni, je bila za glasbeno interpretacijo nagrajena s posebnim priznanjem – Linhartovo diplomo. Gostimo tudi Darka Šonca predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Slovenskega doma iz Zagreba, društva, ki je gostovalo pri rojakih na Reki. Z Eriko Kelleš Kiss, zagovornico Slovencev v Madžarskem parlamentu pa se pogovarjamo o odnosu porabskih Slovencev do postavljanja žičnatih ograj. Na Gornjem Seniku pa smo se pridružili rojakom, ki so sodelovali na kuharskem tekmovanju.


21.09.2015

Sotočja 21.9.2015

Državni odlikovanji Primorskemu dnevniku in Društvu slovenskih izobražencev sta priznanje za opravljeno delo in tudi spodbuda za prihodnost, tako kot je spodbudna predstavitev dejavnosti slovenskih kulturnih društev v Italiji v okviru Slofesta v Trstu. Več o vsem tem lahko slišite v tokratni oddaji. Nismo se mogli izogniti srečanju vladnih predstavnikov z rojaki iz Porabja in s Hrvaške. Preverjamo, kako je z vpisom mladih koroških rojakov v slovensko glasbeno šolo, ki je postala sestavni del deželne glasbene šole. Da so vezi med Reko in Ljubljano vse tesnejše, dokazuje okrepljeno gledališko sodelovanje. Kako to sprejemajo rojaki v Kvarnerju, lahko slišite v tokratni oddaji.


14.09.2015

Sotočja 14.9.2015

Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.


07.09.2015

Sotočja 7.9.2015

Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.


31.08.2015

Sotočja - 31.8.2015

Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!


24.08.2015

Sotočja - 24.8.

Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


Stran 22 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov