Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.
»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«
Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.
»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«
Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.
Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.
»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.«
Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.
»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«
Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.
»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«
Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.
»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«
Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.
Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.
V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.
Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.
»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«
Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.
»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«
Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.
V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.
Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča prvič predstavil tudi v Porabju.
Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.
»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«
Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.
»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«
In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.
»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«
Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.
Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pogovora z novo predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in glasbenim pedagogom Miho Vavtijem, Samo ljubezen v reški Bazovici, prekmurski Mali princ prvič v Porabju
Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila bo uradno še nekaj mesecev vodila posvetovalni Paritetni odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Med največje uspehe tega odbora sodi ustanovitev deželnega urada za slovenski jezik, ki je po dolgotrajnih porodnih krčih le odprl vrata. Kot v pogovoru z Mirjam Muženič pojasnjuje Ksenija Dobrila, ima urad številne funkcije in tudi težavo.
»Urad daje smernice za storitve, povezuje ljudi, na občinah in izpostavah, ki nudijo storitve, skrbi za poenotenje nivoja servisiranja. Pripravlja ljudi na uporabo informacijske tehnologije, ki omogoča prevajanje, ponuja učenje slovenskega jezika od začetnih do strokovno terminoloških tečajev in seveda prevaja in tolmači za deželo in druge institucije.«
Zaposlitve za določen čas pa predstavljajo precejšno težavo in postavljajo velikopotezni projekt na trhle noge. Ena od zaposlenih je že odšla, za drugi še trepetajo, pravi Ksenija Dobrila.
»Upamo, da se bo deželna uprava odločila in ju zaposlila za nedoločen čas pa tudi, da bo popolnila podhranjen kadrovski seznam, saj so potrebe velike. To je tudi velik političen problem, ki se lahko reši samo s politično voljo. Sredstva so na voljo in je paradoksalno, da dežela Furlanija Julijska krajina nima takega urada, ki bi ga lahko še okrepili…Avtonomija dežele je namreč utemeljena prav na prisotnosti manjšin.«
Na zadnji seji paritetnega odbora v tem sklicu so člani veliko pozornosti namenili narodnostnemu šolstvu. To bo velik zalogaj, ki bo na mizi tudi prihodnjega mandata.
Miha Vavti je glasbeni pedagog na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške in eden zelo dejavnih koroških Slovencev. Vodi godbo na pihala in big band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. Lara Wakounig, učenka klarineta, je tako zmagala z odliko na deželnem tekmovanju v svoji kategoriji in se uvrstila na državno glasbeno tekmovanje, ki bo potekalo konec maja v Celovcu.
»Za našo šolo, naš oddelek je to zelo pomembno, ker nimamo toliko inštrumentov in redko kdo od učencev pride naprej. Na celi glasbeni šoli imamo samo pet klarinetistk in je že lepo, če nekdo pride naprej.«
Miha Vavti je zadovoljen, da lahko poučuje v slovenskem jeziku. Med vsemi njegovimi učenkami in učenci sta samo dva, ki ne govorita slovensko.
»Sem še kar dober pri motiviranju mladih, tudi za skupinske projekte kot na primer Jazz Combo ali godbo na pihala in big band v Šmihelu. Misim, da mi kar lepo uspeva.«
Za razliko od drugih oddelkov Glasbene šole dežele Koroške Slovenska glasbena šola, ki se je priključila deželni pred petimi leti, nima težav z učenci, nasprotno.
»Pri naši šoli je dejansko tako, da bi lahko zaposlili še kar nekaj glasbenih učiteljev, medtem ko drugje oddelke zapirajo…. Pri nas pa je dosti učencev na čakalnih listah, zato se nekateri odločijo za privaten pouk, ker ne pridejo v sistem.«
Prav to je velika sprememba, ki jo je prinesla priključitev deželni glasbeni šoli, pomanjkanje učiteljev in s tem tudi posameznih inštrumentov.
»V Podjuni ni niti enega trobilca, nimamo trobentačev, pozavnistov, hornistov, tubistov, ni bobnarja, ni violin. Cele skupine inštrumentov manjkajo, kar se v še posebej pozna pri godbi v Šmihelu, enako je tudi pri big bandu. Kar teh inštrumentov že pet let nimamo, razmišljamo, da bi najeli svojega učitelja in privatno speljali projekt, če že drugod ne moremo dobiti tega pouka.«
Slovenska glasbena šola naj bi v novem šolskem letu dobila dodatnih 50 učnih enot, kar pomeni 4 učitelje in pol zaposlene polovičen delovni čas, toda Miha Vavti pravi, da bo verjel šele, ko bodo učitelji res prišli. Deželne oblasti so namreč dodatne enote obljubile že lani, ko je Slovenska glasbena šola praznovala 40-letnico delovanja, pa iz teh obljub na koncu ni bilo nič.
Več tudi o šmihelski godbi na pihala in big bandu, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in poklicni poti Mihe Vavtija, enega prvih učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je šolanje nadaljeval v Mariboru in Gradcu, lahko slišite v oddaji.
V okviru povezovanja med društvi je v reški Bazovici 23.3.2019 gostovala dramska skupina slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja z recitalom Samo ljubezen, v katerem se je poezija prepletla z ljudskimi pesmimi. Prireditev z naslovom Pomladi naproti sta z zanimivim glasbenim programom lepo obogatila Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta na svojstven način predstavila del glasbene dediščine Istre.
Pozdrav pomladi je bila tako tokrat v znamenju Istre. Tajnica društva Bazovica Eva Ciglar, ki je program pripravila in povezovala, je bila, kot je povedala Marjani Mirković, zelo zadovojna.
»Zasijalo nam je sonce in smo rekli, da bomo v duhu ljubezni. Že novembra smo načrtovali, da bomo gostili naše prijatelje in SKD Istra iz Pulja. Nato smo recitalu dodali nekaj v duhu Istre, tako da se je z venčkom istrskih plesov predstavila naša folklorna skupina. Po naključju pa sem naletela na zakonca Kranjac, ki sta nam večer popestrila z etno istrskim doživetjem. Po publiki in aplavzu sodeč je bilo uspešno.«
Pobudnica dramske skupine v društvu Istra v Pulju je Klaudija Velimirović, prejšnja predsednica društva.
»Ko nisem bila več predsednica, se mi je zdelo, da moram dodati še nekaj novega. Razpisali smo, da ustanavljamo dramsko sekcijo in prijavilo se jih je kakih deset. Našli smo voditelja. To je bil Šandor Slacki iz družine, ki se amatersko ukvarja z igralstvom. Žal je odpovedal, zato smo dobili njegovega očeta, kar je bilo še boljše, in smo začeli pripravljati recital.«
Nastopajoče so v recitalu predstavile pesmi na temo ljubezni, večinoma slovenskih pesnikov, dve članici pa tudi svoje pesmi. Štefaniji Sliško, ki v društvu sicer vodi tudi ustvarjalno delavnico, pisanje veliko pomeni, Damjana Pezdirc je pred leti že objavila prvo pesniško zbirko Kraški zvončki, nove pesmi pa zdaj še čakajo na izid.
V recitalu Samo ljubezen, s katerim so se članice dramske sekcije predstavile v domačem društvu, v Lovranu in na Reki, so vključene tudi ljudskih pesmi. Istrsko glasbeno dediščino in narečja pa ohranjata Alenka in Marino Kranjac iz skupine Vruja, ki sta s svojim glasbenim nastopom presenetila zbrano občinstvo. Več o tem pa v tokratni oddaji.
Akoš Dončec, ki je lani poskrbel, da je luč sveta ugledal prekmurski prevod svetovno znane knjige Antoina de Saint-Exupery Mali princ, je 22.3.2019 Malega kraliča prvič predstavil tudi v Porabju.
Urednik in založnik knjige Branko Pintarič je v kulturnem domu na Verici Silvi Eöry najprej povedal, da se vedno rad vrača v Porabje.
»Občutki so zelo lepi. Mislim, da je Porabje še vedno tisti kraj, kjer mi zaigra srce. Tu so naši, moji ljudje, zlati ljudje.«
Knjigo Mali kralič so predstavljali v Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani, zdaj pa tudi v Verici v Porabju. Prevajalec Akoš Dončec, ki je v zadnjih mesecih poskrbel še za kajkavski prevod Malega princa, je z veseljem predstavil knjigo tudi v svoji domači vasi.
»Želimo, da čim več ljudi pozna ta prevod Malega princa, ki je v našem sladkem domačem jeziku.«
In zakaj prekmurski in ne porabski jezik? Kot je zbranemu občinstvu pojasnil prevajalec Akoš Dončec, so v stari prekmurščini tudi prvine porabskih narečij. Poleg tega pa igra pomembno vlogo tudi povezovanje pokrajin.
»Porabje se mora spet združiti s Prekmurjem. Stari časi dokazujejo, da je bilo takrat dobro in takrat je Porabje dejansko živelo. To so bili časi, ko je bilo eno s Prekmurjem, bila je ena pokrajina, Slovenska krajina. Ljudje so lahko tudi po Trianonski pogodbi hodili v sosednje krajen, na Goričko, se poročali. Od kar tega ni več, smo izolirani in se samo asimiliramo v Madžare.«
Prireditev, ki sta jo s svojim nastopom popestrila tudi glasbenika, cimbalist Dani Kolarič in violinistka ter pevka Mirjam Mah, je navdušila zbrano občinstvo. Tudi Imreja Trajbarja, predsednika Društva za vas Verica – Ritkarovci, soorganizatorja tokratnega kulturnega večera.
Pojasnil je, da ni imel problemov z razumevanjem knjige, priznal pa je še, da na žalost vedno manj Porabcev bere knjige v maternem jeziku.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Ustavimo se na Bazovici pri Trstu, kjer so se tradicionalno poklonili »bazoviškim junakom«, štirim rojakom, zaradi upora proti fašizmu ubitim leta 1930. Koroška slovenska režiserka Milena Olip se je s filmom »Sine Legibus – Po poteh 1976” poklonila štirim Selanom, ki so ukradli glasovalno skrinjico in zažgali lističe ter tako skušali preprečiti preštevanje slovenske manjšine v Avstriji. O epilogu te zgodbe, s katero je družinsko povezana tudi sama režiserka, več v tokratni oddaji. Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, in soorganizatorko mednarodnega tabora mladih »Kraji žrtev, kraji storilcev«. Udeleženci iz 12 držav so v štirih dneh med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok. Ob začetku šolskega leta pa se pridružimo mladi rojakom na obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šolah. Prisluhnite!
Kmetijske organizacije Slovencev iz sosednjih držav imajo pomembno vlogo povezovalca narodne skupnosti. Kako pa je z mladimi na kmetijah? V oddaji se tokrat ustavimo tudi na Opčinah, kjer je društvo slovenskih izobražencev v Trstu letos poskrbelo za 53. študijske dneve Draga. V Ankaranu, na tradicionalnih gledaliških in lutkovnih delavnicah Krščanske kulturne zveze iz Celovca, je letos svoje predstave pripravljalo 13 skupin in sodeč po videnem in slišanem se koroškim Slovencem obeta pestra gledališka jesen. Nekaj minut bomo vnovič posvetili tudi športu in preverili, kaj za to jesen rojaki z Reke pripravljajo v Slovenskem domu Bazovica.
Z Borisom Pahorjem praznujemo njegov 105.rojstni dan in se pridružimo udeležencem jubilejne 50. Kraške ohceti, največje slovenske etnografske prireditve v Italiji. Z Ines Stupica se pogovarjamo o vključevanju v organizacije koroških Slovencev, spremembah v zadnjih letih, pa tudi o gospodarskem svetovanju in priložnostih, ki se ponujajo podjetjem z obeh strani meje. O podjetništvu spregovori tudi rojak z Reke Dalibor Udovič, ki zaposluje 70 delavcev, njegovo podjetje pa ima poslovalnice na Reki, v Samoborju, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Beogradu, Banjaluki in Prištini. Ustavimo se še na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so pripravili kulinarično delavnico o peki potice. Je bila dobra? Prisluhnite!
Med rojake iz sosednjih držav se tokrat odpravimo s pesmijo. 50 let mineva od prve revije pevskih zborov Primorska poje, ki že od samih začetkov povezuje ljubiteljske zbore iz matične domovine s slovenskimi zbori iz sosednjih držav. Pevska revija je ena največjih in najbolj množičnih manifestacij ljubiteljske kulture v Sloveniji pa tudi v evropskem merilu. Že pol stoletja dokazuje, da je enotni kulturni prostor Slovencev vrednota, ki je čas ne more izbrisati. V Sotočjih tokrat ponujamo izbor nastopov slovenskih pevskih zborov iz sosednjih držav na letošnji pevski reviji Primorska poje. Prisluhnite!
Senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc pripoveduje o svojih prvih »rimskih« izkušnjah. Ustavimo se tudi v Reziji, kjer je rojake ob velikem šmarnu obiskal kardinal Franc Rode. Predstavimo ugotovitve SLORI-jeve raziskave med mladimi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, ki kaže, da je pomembna vrednota med mladimi dvojezičnost. V Monoštru obiščemo že sedemnajsto mednarodno likovno kolonijo, ki jo je pripravila Zveza Slovencev na Madžarskem. Na Reki pa se pogovarjamo z umetniškim fotografom, članom Slovenskega kulturnega društva Bazovica, Istogom Žoržem.
V tokratni oddaji Sotočja boste med drugim prisluhnili reportažnemu zapisu s Svetih Višarij, kjer so se na 30. srečanju Treh Slovenij zbrali romarji iz domovine, zamejstva in izseljenstva. Med pripadniki narodnih skupnosti na Hrvaškem buri duhove predlog za spremembo ustave, po katerem bi predstavniki manjšin izgubili pomembne pravice. Odziv smo poiskali pri predsednici Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem, Barbari Riman. V Monoštru so pripravili Zgodovinske dneve, v spomin na spopad med združeno krščansko vojsko, v kateri so bili tudi Slovenci, in turško vojsko, ki se je odvijal prvega avgusta leta 1664. V Posočju smo obiskali tabor slovenskih otrok, ki živijo izven meja matične države. Predstavili pa vam bomo tudi najmočnejši nogometni klub na avstrijskem Koroškem, Slovenski atletski klub. Iz njegovih vrst prihaja najbolj priljubljenega nogometaša v deželi. Kapetan Darjan Aleksič je v spletnem glasovanju Koroške nogometne zveze in časopisa Kleine Zeitung zbral največ glasov. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih držav!
Gostimo profesorja doktorja Milana Bufona, tržaškega Slovenca, avtorja znanstvene monografije »Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem«. Delo, rezultat večletne raziskave, v katero so bili vključeni tudi Slovenci v Furlaniji Julijski krajini, prinaša presenetljive ugotovitve. Odpravimo se v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer se je konec tedna končal 37. slikarski teden. Na Reki prisluhnemo mlademu kitaristu Natku Štigliču in se ustavimo pri porabskih Slovencih. Te dni sta jih obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl in državni sekretar, ki je v uradu madžarskega premiera zadolžen za cerkveno in narodnostno področje. Kaj sta povedala? Prisluhnite!
Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.
Začetek julija je tradicionalno v znamenju različnih šol, na katerih rojaki iz zamejstva izpopolnjujejo svoje znanje slovenskega jezika. Na že 54. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, končanem v petek, smo med drugim srečali Tamaro Peteani iz Gorice in Matijo Kralja iz Trsta, študenta in tutológa. Kdo je tutolog oziroma kaj počne, več v tokratni oddaji. Gostimo tudi študenta slavistike v Gradcu Aljaža Pestotnika in Francisko Bruner ter Miriam Galop iz Beljaka. Na Reki se pridružimo rojakom na zaključnem nastopu 2. Poletja v Bazovici, ki ga je za najmlajše pripravilo društvo EU korak. Z direktorjem in glavni urednikom Radia Monošter Franckom Mukičem pa se med drugim oziramo v prihodnost edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, ki je letos postala polnoletna. Vse več težav imajo s sogovorniki, pravi. Zakaj? Prisluhnite!
Med manjšinami na Hrvaškem skrb zbuja referendumska pobuda za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi okrnili njihove pravice v saboru. Kaj je v ozadju, sprašujemo Vojka Obersnela, reškega župana, ki ima tudi slovenske korenine. Vodja poslov v krovnem Narodnem svetu koroških Slovencev Marko Oraže pojasnjuje, kako so potekale volitve v njihov najvišji organ ter kakšno je dejansko zanimanje mladih koroških Slovencev za sooblikovanje narodnostne politike. S pobudnico kulturnega projekta Postaja Topolovo Donatello Ruttar se pogovarjamo o letošnjem dogajanju v sicer zapuščeni beneški vasici in začetkih pred četrt stoletja. Željni pobega boste lahko kmalu obiskali tudi Andovce v Porabju. Tamkajšnje kulturno in turistično društvo namreč končuje še enega od projektov, s katerim želijo privabiti turiste. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
Skupaj s Slovenci v sosednjih državah praznujemo 30-letnico delovanja kulturnega društva Člen 7 - Pavlova hiša, ki povezuje rojake na avstrijskem Štajerskem, in 20-letnico njihovega središča v Potrni. V Celovcu se pridružimo praznovanju ob 40-letnici delovanja slovenske glasbene šole na Koroškem, ki je v svoji zgodovini prestala več zahtevnih preizkušenj. Obudimo nekaj spominov na pol stoletja Kraške ohceti, največje kulturno etnografske prireditve Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Gostimo predsednico društva EU korak z Reke Marijano Košuta Banković, ki optimistično gleda v prihodnost in računa na nadaljnjo podporo iz Slovenije. Več stikov s Slovenijo pa si želi tudi zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Zakaj?Prisluhnite!
Kako o svoji narodni pripadnosti in odnosu do Slovenije razmišljajo mladi rojaki iz zamejstva? O njihovih identitetnih opredelitvah se pogovarjamo z raziskovalcem Milanom Obidom iz Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Mlajši generaciji rojakov v Furlaniji Julijski krajini pripada novinar Andrej Marušič. Kako razmišlja o dogajanju v Italiji, Sloveniji in EU? Gostimo tolmačko in prevajalko v slovenščino Diano Jenul z Reke. Je ena redkih rojakinj na Hrvaškem, ki je, kljub temu, da ni dobila slovenskega državljanstva, ohranila pripadnost slovenski narodni skupnosti. Porabski Slovenec Akoš Dončec, ki je v prekmursko narečje prevedel Malega princa, pa tako kot mnogi njegovi vrstniki ugotavlja, da bo verjetno moral zapustiti Porabje. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Neveljaven email naslov