Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za tradicionalno poroko v narodnih nošah in s svatovskim sprevodom po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo. Dana Purič in Ivan Kerpan bosta usodni da izrekla na tradicionalni svatbi, tako kot so leta 1987 storili nevestini starši.
»Že od malih nog sem bila na vseh Kraških ohcetih, seveda oblečena v narodno nošo. Zdelo se nam je, da bi bilo lepo, če nadaljujemo tradicijo.«
Tudi bodoči mož je Kraško ohcet, kot je povedal Tjaši Lotrič, spoznal že v mladih letih pri pripravi osmic.
»Odkar sva skupaj, sem bil trikrat v narodni noši, tako da sem Kraško ohcet spoznal tudi z druge plati. Ko sva se odločila, da se poročiva, sva rekla: zakaj pa ne na Kraški ohceti.«
Ženina in nevesto ter seveda organizatorje, zadrugo Naš Kras, čaka veliko dela. Štiridnevne prireditve se namreč udeleži 500 v narodne noše oblečenih svatov, prireditev pa si ogleda več tisoč ljudi. Predsednik zadruge Edi Kraus ne skriva zadovoljstva, da so končno našli par in bodo imeli pravo poroko, kakršne so prirejali v 19. stoletju.
»Ta tradicija, ki izvira iz zgodovine, ima velik pomen – ne le kot manifestacija, temveč potrjuje navzočnost slovenskega človeka na tem ozemlju.«
Kakšni so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? To je trenutno najpomembnejše politično vprašanje, s katerim se ukvarja slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. In ni videti spodbudno.
T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke – po njem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag – odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc. Tudi model etnične stranke, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, po njenem mnenju ne bi bil ustrezen.
“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava. Vsak bo vlekel na svojo stran. Za kar koli se bomo odločili, bo narobe.”
Spodbudno pa je, pravi senatorka v pogovoru z Jankom Petrovcem, da je italijanski zunanji minister in vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na novinarski konferenci dejal, da bo Italija še naprej zagotavljala slovensko navzočnost v Rimu.
“Moram priznati, da je to prvič, da tako pride do izraza vprašanje o slovenski narodni skupnosti in da na novinarski konferenci zunanji minister Italije izrecno spregovori o slovenski manjšini – da sploh ve, o čem je govor. Zdi se mi, da je to že korak naprej.”
Tradicionalno so levosredinske stranke vedno zagotavljale slovensko navzočnost v parlamentu, poudarja senatorka Tatjana Rojc, drugo vprašanje pa je, kako bomo to rešili.
“Lepo bi bilo, če bi se italijanske stranke odločale za slovenske kandidate ne glede na to, kdo jih bo volil, in lepo bi bilo tudi – to se malokdaj zgodi – da bi slovenski kandidat imel tako podporo, da bi ga prepričano volili tudi italijanski volivci.”
Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmimi, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah.
Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let, in uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna profesorica doktorica Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole, somentorica pri projektu.
“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, je bilo veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”
Priprava učnega gradiva je imela dva cilja, pravi naša sogovornica. Oblikovati so želeli zanimivo gradivo za zelo heterogene skupine učencev, ki bi jih spodbudilo k sporazumevanju v slovenščini, funkcionalni dvojezičnosti. Drugi cilj pa je bil pedagoški jezikovni razvoj študentk na prehodu iz študijskega obdobja v poklicno življenje, ko morajo svoje jezikovno znanje uporabiti v praksi. Izkušnje so bile dobre, ugotavlja prof. dr. Bernarda Volavšek Kurasch, potem ko se je z avtoricami gradiva pogovarjala o rezultatih njihovega dela.
“Povedale so mi, da so postale pri rabi jezika samostojnejše in opaznejše med kolegicami. To pa je že rezultat, s katerim so lahko zadovoljni.”
Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katero med drugimi išče odgovor predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora.
Na lanskih manjšinskih volitvah tako v Medžimurski županiji niso našli kandidatov, ki bi bili skladno z manjšinsko zakonodajo pripravljeni sodelovati na volitvah, čeprav naj bi v tej županiji živelo več kot 500 Slovencev in bi lahko imeli svoj 25-članski manjšinski svet.
“Vemo, da Slovenci so, toda takih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo doseči. … Veliko ljudi smo prosili, vprašali, toda ko se odpre nova pot, je vedno veliko težav.”
Naša sogovornica je prepričana, da je eden izmed razlogov za nezainteresiranost tudi podcenjenost tovrstnih funkcij, ki so zelo slabo finančno ovrednotene.
“Že vrsto let vodim slovensko manjšinsko samoupravo, prej kot predsednica sveta, zdaj kot predstavnica, dobimo pa 600 evrov na leto – to ne pokrije niti stroškov telefona.”
V razstavnih prostorih Slovenskega doma so se pred kratkim planeti spustili na Zemljo in majhen deček, Mali princ, je popotoval z enega na drugega. Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj z II. osnovno šolo iz Rogaške Slatine pripravila odprtje razstave z naslovom Leto z Malim princem.
Še ta teden so v Monoštru poleg kopij naslovnic številnih jezikovnih različic Malega princa, avtorja Antoina de Saint-Exuperyja, na ogled tudi likovna dela s to temo, ki so jih poustvarili učenci omenjene osemletke. Na njej namreč kot učiteljica angleščine poučuje Jožica Nuč, ki je že nekaj let strastna zbirateljica te svetovno priljubljene knjige.
Jožica Nuč se je tokrat prvič mudila v Porabju, in to prav po zaslugi Malega princa, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Povezala se je namreč z založnikom Brankom Pintaričem, ki je pred dvema letoma izdal Malega princa v prekmurskem narečju, delo porabskega rojaka Akoša Antona Dončeca.
“Malo sem si že predstavljala, kako bi lahko bilo pri vas (v Porabju). Bila pa sem pozitivno presenečena nad samim Monoštrom in ljudmi, ki delajo tu.”
Akoš Anton Dončec, ki je prevedel Malega princa v prekmurski in kajkavski jezik, ob odprtju razstave pa prebral odlomka v madžarščini in kajkavščini, je tako kot Jožica Nuč zbiralec izdaj Malega princa.
“Ta knjiga je eno največjih literarnih del svetovne književnosti, drugo največje po Svetem pismu. V prekmurščino sem jo prevedel zato, ker je vredna prevoda takih velikih del svetovne književnosti. Moramo izkoriščati literarno moč prekmurščine. Ne smemo reči, da je to samo narečje. Narečje nima take moči.”
Prisluhnite!
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za tradicionalno poroko v narodnih nošah in s svatovskim sprevodom po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo. Dana Purič in Ivan Kerpan bosta usodni da izrekla na tradicionalni svatbi, tako kot so leta 1987 storili nevestini starši.
»Že od malih nog sem bila na vseh Kraških ohcetih, seveda oblečena v narodno nošo. Zdelo se nam je, da bi bilo lepo, če nadaljujemo tradicijo.«
Tudi bodoči mož je Kraško ohcet, kot je povedal Tjaši Lotrič, spoznal že v mladih letih pri pripravi osmic.
»Odkar sva skupaj, sem bil trikrat v narodni noši, tako da sem Kraško ohcet spoznal tudi z druge plati. Ko sva se odločila, da se poročiva, sva rekla: zakaj pa ne na Kraški ohceti.«
Ženina in nevesto ter seveda organizatorje, zadrugo Naš Kras, čaka veliko dela. Štiridnevne prireditve se namreč udeleži 500 v narodne noše oblečenih svatov, prireditev pa si ogleda več tisoč ljudi. Predsednik zadruge Edi Kraus ne skriva zadovoljstva, da so končno našli par in bodo imeli pravo poroko, kakršne so prirejali v 19. stoletju.
»Ta tradicija, ki izvira iz zgodovine, ima velik pomen – ne le kot manifestacija, temveč potrjuje navzočnost slovenskega človeka na tem ozemlju.«
Kakšni so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? To je trenutno najpomembnejše politično vprašanje, s katerim se ukvarja slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. In ni videti spodbudno.
T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke – po njem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag – odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc. Tudi model etnične stranke, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, po njenem mnenju ne bi bil ustrezen.
“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava. Vsak bo vlekel na svojo stran. Za kar koli se bomo odločili, bo narobe.”
Spodbudno pa je, pravi senatorka v pogovoru z Jankom Petrovcem, da je italijanski zunanji minister in vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na novinarski konferenci dejal, da bo Italija še naprej zagotavljala slovensko navzočnost v Rimu.
“Moram priznati, da je to prvič, da tako pride do izraza vprašanje o slovenski narodni skupnosti in da na novinarski konferenci zunanji minister Italije izrecno spregovori o slovenski manjšini – da sploh ve, o čem je govor. Zdi se mi, da je to že korak naprej.”
Tradicionalno so levosredinske stranke vedno zagotavljale slovensko navzočnost v parlamentu, poudarja senatorka Tatjana Rojc, drugo vprašanje pa je, kako bomo to rešili.
“Lepo bi bilo, če bi se italijanske stranke odločale za slovenske kandidate ne glede na to, kdo jih bo volil, in lepo bi bilo tudi – to se malokdaj zgodi – da bi slovenski kandidat imel tako podporo, da bi ga prepričano volili tudi italijanski volivci.”
Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmimi, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah.
Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let, in uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna profesorica doktorica Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole, somentorica pri projektu.
“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, je bilo veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”
Priprava učnega gradiva je imela dva cilja, pravi naša sogovornica. Oblikovati so želeli zanimivo gradivo za zelo heterogene skupine učencev, ki bi jih spodbudilo k sporazumevanju v slovenščini, funkcionalni dvojezičnosti. Drugi cilj pa je bil pedagoški jezikovni razvoj študentk na prehodu iz študijskega obdobja v poklicno življenje, ko morajo svoje jezikovno znanje uporabiti v praksi. Izkušnje so bile dobre, ugotavlja prof. dr. Bernarda Volavšek Kurasch, potem ko se je z avtoricami gradiva pogovarjala o rezultatih njihovega dela.
“Povedale so mi, da so postale pri rabi jezika samostojnejše in opaznejše med kolegicami. To pa je že rezultat, s katerim so lahko zadovoljni.”
Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katero med drugimi išče odgovor predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora.
Na lanskih manjšinskih volitvah tako v Medžimurski županiji niso našli kandidatov, ki bi bili skladno z manjšinsko zakonodajo pripravljeni sodelovati na volitvah, čeprav naj bi v tej županiji živelo več kot 500 Slovencev in bi lahko imeli svoj 25-članski manjšinski svet.
“Vemo, da Slovenci so, toda takih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo doseči. … Veliko ljudi smo prosili, vprašali, toda ko se odpre nova pot, je vedno veliko težav.”
Naša sogovornica je prepričana, da je eden izmed razlogov za nezainteresiranost tudi podcenjenost tovrstnih funkcij, ki so zelo slabo finančno ovrednotene.
“Že vrsto let vodim slovensko manjšinsko samoupravo, prej kot predsednica sveta, zdaj kot predstavnica, dobimo pa 600 evrov na leto – to ne pokrije niti stroškov telefona.”
V razstavnih prostorih Slovenskega doma so se pred kratkim planeti spustili na Zemljo in majhen deček, Mali princ, je popotoval z enega na drugega. Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj z II. osnovno šolo iz Rogaške Slatine pripravila odprtje razstave z naslovom Leto z Malim princem.
Še ta teden so v Monoštru poleg kopij naslovnic številnih jezikovnih različic Malega princa, avtorja Antoina de Saint-Exuperyja, na ogled tudi likovna dela s to temo, ki so jih poustvarili učenci omenjene osemletke. Na njej namreč kot učiteljica angleščine poučuje Jožica Nuč, ki je že nekaj let strastna zbirateljica te svetovno priljubljene knjige.
Jožica Nuč se je tokrat prvič mudila v Porabju, in to prav po zaslugi Malega princa, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Povezala se je namreč z založnikom Brankom Pintaričem, ki je pred dvema letoma izdal Malega princa v prekmurskem narečju, delo porabskega rojaka Akoša Antona Dončeca.
“Malo sem si že predstavljala, kako bi lahko bilo pri vas (v Porabju). Bila pa sem pozitivno presenečena nad samim Monoštrom in ljudmi, ki delajo tu.”
Akoš Anton Dončec, ki je prevedel Malega princa v prekmurski in kajkavski jezik, ob odprtju razstave pa prebral odlomka v madžarščini in kajkavščini, je tako kot Jožica Nuč zbiralec izdaj Malega princa.
“Ta knjiga je eno največjih literarnih del svetovne književnosti, drugo največje po Svetem pismu. V prekmurščino sem jo prevedel zato, ker je vredna prevoda takih velikih del svetovne književnosti. Moramo izkoriščati literarno moč prekmurščine. Ne smemo reči, da je to samo narečje. Narečje nima take moči.”
Prisluhnite!
Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav v oddaji Sotočja vnovič zaznamujejo pomembne obletnice. Pred 70. leti je začel izhajati Primorski dnevnik, edini dnevnik rojakov v Furlaniji Julijski krajini. V zadnjih letih se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer sooča z velikimi težavami. 70-letnico delovanja letos obeležuje tudi slovenski znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu. V čem je njegova posebnost, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. Tudi avstrijski državni pogodbi, ki so jo sprejeli pred 60 leti se ne moremo izogniti. O razmerah v Avstriji, ki so botrovale sprejetju pogodbe, govori zgodovinar Teodor Domej. Irena Margan, ravnateljica reške osnovne šole Pečine in pobudnica pouka slovenščine odhaja v pokoj. O spoštljivi dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi pove več v tokratni oddaji. Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja in že 15 let vozi tudi v Porabje. Rojaki iz sosednjih držav vas s svojimi zgodbami tudi ta ponedeljek čakajo v oddaji Sotočja!
V tokratni oddaji smo se odpravili v Celovec, kjer so imeli mladi koroški Slovenci glavno vlogo na spominski slovesnosti ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. S prireditvijo so opozorili, da so s svojim aktivnim uporom prispevali pomemben delež k osvoboditvi Avstrije in starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na 7 desetletij in današnje razmere ne le na avstrijskem Koroškem. Kakšen je odnos mladih rojakov do zmage nad nacifašizmom in kaj sporočajo danes, lahko slišite v Sotočjih. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, šepa pa njeno uresničevanje, toda priložnosti je še kar nekaj, boste slišali v Sotočjih. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v Istro, v Grožnjan. "Mesto umetnikov", kot ga imenujejo, namreč praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri njegovi revitalizaciji imajo tudi Slovenci in prav njim je bila posvečena prireditev, ki je potekala konec tedna. O zgodovini in umetnikih, ki so pomagali ohranjati mestece, lahko več slišite v tokratni oddaji.
Skladno z dnevom je oddaja v znamenju uporništva. Gostimo goriškega novinarja in literata, odgovornega urednika tednika Novi glas, Jurija Paljka. Njegovo življenjsko vodilo je; postavi se na stran šibkejših. Da gre zato pogosto proti toku, ga ne moti. Nasprotno. O sodobnih pojavih fašizma in odnosu do antifašizma na Hrvaškem se pogovarjamo z rojakinjo iz Zagreba, mirovno aktivistko Vesno Teršelič, ki je pred kratkim postala podpredsednica Lige antifašistov Hrvaške. Predsednik društva Memorial Kärnten - Koroška Franc Wákounig pove več o spreminjanju kulture spominjanja na avstrijskem Koroškem, mlada porabska Slovenka Martina Zakoč pa o uporu svoje generacije. Pogovori se prepletajo s pesmimi Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki več kot 40 let skrbi za ohranjanje tradicije upora. Prisluhnite upornim rojakom iz sosednjih držav!
Rojaki v sosednjih državah, ki jih gostimo v oddaji Sotočja, se pogosto srečajo z vprašanjem identitete. Narodnostna pripadnost in iskanje identitete je tudi rdeča nit romanov tržaške Slovenke, pisateljice in prevajalke Eveline Umek. Življenjska pot jo je zgodaj pripeljala v Ljubljano, toda vseskozi se je vračala v Trst. Le tako lahko človek diha s polnimi pljuči, pravi. Evelino Umek gostimo v tokratnih Sotočjih. Zanima nas še, kaj je porabskim Slovencem ob svojem obisku povedal predstavnik madžarske vlade, odgovoren za stike z narodnostmi. Žive vezi, eden od projektov sodelovanja Slovenije in Avstrije, naj bi omogočil nastanek prvega skupnega čezmejnega kulturnega zavoda. Vezi, ki so se stkale pa že kažejo konkretne rezultate. Kakšne, lahko slišite v tokratni oddaji. Pogovarjamo pa se tudi z znano in priljubljeno profesorico glasbe in solopetja Margareto Togunjac. Vzgojila je generacije pevcev ne le na Reki, temveč tudi v Pulju in Ilirski Bistrici.
Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo med drugim zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Slovenija bi morala, opozarja predsednica tamkajšnjega slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac, aktivneje pomagati tako pri pouku slovenskega jezika kot pri delovanju društev. Kdo bo rešil finančne težave Novic, zelo pomembnega tednika koroških Slovencev, za zdaj še ni jasno. Bo to Avstrija, ki jo tudi 7. člen tako imenovane avstrijske državne pogodbe obvezuje k financiranju medijev slovenske manjšine? Več o tem v Sotočjih. O viziji študentskega doma Korotan na Dunaju se pogovarjamo s pristojnimi na slovenskem državnem holdingu, upravljavcu doma. Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo. Spominja se svoje mladosti in slovenskih intelektualcev, uglednih slavistov, ki so prihajali k njim v Zagreb. Tudi z njihovo pomočjo se je izvrstno naučila govoriti slovensko, čeprav nikoli ni živela v Sloveniji. V drugem delu oddaje pa vas povabimo tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.
V Sotočjih lahko tokrat slišite, kako je letos pela Koroška. Krščanska kulturna zveza iz Celovca že več kot 4 desetletja pripravlja revijo Koroška poje, na kateri se predstavljajo slovenski zbori z avstrijske koroške, vsako leto pa se jim pridružijo tudi zbor oziroma skupina iz Slovenije in rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Letošnji koncert, ki je potekal 8. marca, je bil posvečen ustvarjalkam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. Tako lahko prisluhnete mezzosopranistki Bernardi Fink, ki jo je v Celovcu spremljal kitarist Janez Gregorič, mešanemu pevskemu zbor Podjuna iz Pliberka ter ženskima pevskim zboroma Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba. Violinistka Mira Gregorič in kitaristki Sara Gregorič in Angelika Kos so se na reviji predstavile pod imenom Sonus trio, z Goriške so v Celovec prišli člani moškega pevskega zbora Štmaver, iz Mengša pa harmonikarski orkester kulturnega društva Mihaelov sejem. Tokratni koncert Koroška poje se je sklenil z nastopom mešanega pevskega zbora Singgemeinschaft Oisternig iz Bistrice ob Zilji. Občinstvo, ki je napolnilo celovški Dom glasbe, je bilo, kot lahko slišite, navdušeno. Oddaja pa ni le v znamenju glasbe, temveč tudi poezije slovenskih pesnic, rojakinj z avstrijske Koroške. Na koncertu so se namreč dela Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard prepletala s slovenskimi narodnimi pesmimi. Posnetek koncerta Koroška poje 2015 vas čaka tu!
Državna slovenska samouprava, ki zastopa porabske Slovence, bo 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Spodbudno je, pravi njen predsednik Martin Ropoš, da so iz madžarskega proračuna letos dobili približno petino več denarja kot lani. O doseženem v dveh desetletjih pa več pove v tokratnih Sotočjih. Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V oddaji tokrat gostimo rojake s Tržaškega Igorja Spetiča ter brata Aleša in Boruta Plesničarja, mlade arhitekte, ki sodelujejo tudi pri postavitvi slovenskega paviljona na Expu v Milanu. Z rojakinjo z Reke, Martino Cvetković, absolventko doktorskega študija varovanja okolja pa se pogovarjamo o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Slovenska kulturno gospodarska zveza, ena od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, se želi s spremembami delovanja odzvati na novo, veliko bolj pragmatično politično stvarnost. Kaj to pomeni, nas zanimala v tokratnih Sotočjih. Z novinarko Radia Monošter Margito Mayer Gašpar se pogovarjamo o posledicah hitrega sodobnega življenja. V časih, ko se v družini ves manj pogovarjamo, je težko gojiti slovenski jezik in domače porabsko narečje, pravi dobitnica spominske plakete Avgusta Pavla. Z mlado rojakinjo z Reke Katjo Grubiša se spominjamo njenih slavnih prednikov. Slovenski gledališki par Branka Verdonik Rasberger in Edo Verdonik sta zaznamovala reško gledališče v 50. In 60.letih prejšnjega stoletja. Gostimo pa tudi glasbenika z avstrijske Koroške Tonča Feiniga, ki je pred kratkim skupaj s Klausom Lippitschem izdal zanimiv album z naslovom »Morju nasproti«.
Oddaja je tokrat predvsem v znamenju ohranjanja slovenske besede. Na največji dvojezični osnovni šoli v Porabju, na Gornjem Seniku, smo se na dnevu odprtih vrat pridružili staršem in bodočim učencem. O pouku slovenskega jezika v Gradcu se pogovarjamo z Markom Jernejem, koroškim Slovencem, ki je po končanem študiju ostal na avstrijskem Štajerskem. O ohranjanju maternega jezika spregovorita še dva rojaka z avstrijske Koroške; pesnica Cvetka Lipuš, ki je že pred dvema desetletjema odšla v svet, in Franc Merkač, vsestranski ustvarjalec, ki ga oznaka zamejec, kot pravi, žali. Spoznate lahko rojakinji s Tržaškega Berto Vremec in Ljubo Smotlak, letošnji dobitnici nagrade Nadje Maganja in se nam pridružite na potovanju po zgodovinskih poteh in cestah Gorskega kotarja. Odlična priložnost za čezmejno turistično ponudbo.
Tokrat zaznamujemo 150. obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Rojaki v Furlaniji Julijski krajini, kjer je pomemben arhitekt in urbanist pustil neizbrisen pečat, se mu bodo poklonili z različnimi prireditvami. Kaj so pripravili v Gorici, kjer je med drugim zasnoval Trgovski dom, lahko slišite v Sotočjih. Zanima nas, kaj nastaja na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Z novo ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu, deželno poslanko, Zalko Kuchling se pogovarjamo o vpisanih za prihodnje šolsko leto. Podatki so spodbudni tako Slovensko gimnazijo v Celovcu kot za dvojezično trgovsko akademijo. Porabje je prvič obiskal tržaški pisatelj in Prešernov nagrajenec Boris Pahor. Obžaluje, da je trajalo tako dolgo, da je prišel k njim. Prešernovim nagrajencem - likovnim umetnikom pa je posvečena razstava slikarske kolonije Izlake Zagorje, ki je ogled v Porabju. V Slovenskem domu Bazovica pa je postavljena razstava likovnih del, ki so nastala v okviru prireditve Sladka Istra. O razstavi in sodelovanju z javnim skladom za kulturne dejavnosti in njegovimi območnimi izpostavami lahko več slišite v Sotočjih.
Po lokalnih in županskih volitvah na avstrijskem Koroškem so tam živeči rojaki lahko zadovoljni. Enotna lista je povečala število občinskih svetnikov, Franc Jožef Smrtnik pa je že v prvem krogu zbral dovolj glasov in ostal župan Železne Kaple. Več o tem v Sotočjih. S 1. julijem bo slovenska glasbena šola na avstrijskem Koroškem postala sestavni del Koroške glasbene šole in njen 28. oddelek. Kaj to pomeni za učence in profesorje, sprašujemo ravnatelja Romana Verdela. »Zadnja uganka« je bila tema tekmovanja s področja vizualne umetnosti in oblikovanja, ki je potekalo na osnovni šoli Pećine na Reki. Nagrajene rešitve so zdaj na ogled v tamkajšnjem Slovenskem domu Bazovica, na otvoritvi razstave pa so nastopili tudi učenci pouka slovenščine. V Furlaniji – Julijski krajini smo si nalili nekaj čistega, sladkega in zelo pitnega vina - prosékarja. Pridružili pa smo se tudi rojakom iz Argentine, ki so s svojo folklorno skupino gostovali pri porabskih Slovencih.
V Sotočjih smo se še enkrat poklonili pred kratkim umrlemu škedenjskemu župniku Dušanu Jakominu, tržaškemu Čedermacu, vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu in narodnemu buditelju. Oddaja je tudi predvolilno obarvana. Na avstrijskem Koroškem je kampanja pred lokalnimi volitvami na vrhuncu. Pod okriljem Enotne liste, ki se predstavlja kot zbirna stranka slovenske narodne skupnosti, se z več kot 600 kandidati za mesta v 22 občinah potegujejo različne občinske volilne liste. Kaj si obetajo in kako kaže njihovim županskim kandidatom, smo se pogovarjali s predsednikom Enotne liste Gabrielom Hribarjem. Rojaki na Hrvaškem so v pričakovanju manjšinskih volitev. Bodo res že konec maja? O tem več v pogovoru z Darkom Šoncem, dosedanjim predstavnikom Slovencev v krovnem hrvaškem svetu za narodne manjšine in Borisom Rejcem, predsednikom reškega sveta slovenske manjšine. Nekaj minut namenjamo maternem jeziku, pridružimo pa se tudi rojakom iz Porabja, ki so obudili različne pustne običaje, marsikje že povsem pozabljene.
14 let po sprejemu zaščitnega zakona so razmere za Slovence v Italiji precej boljše, kot so bile pred letom 2001. Vendar pa spremembe prinašajo tudi nove izzive. Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta Živa Gruden in Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Več o njunem delu, zelo pomembnem za ohranitev slovenske besede, lahko slišite v Sotočjih. Priložnost za okrepitev stikov med porabskimi Slovenci in matično državo so čezmejni projekti na lokalni ravni med Mursko Soboto in Monoštrom. Za kakšne projekte gre, nas zanima v tokratni oddaji. Občini sta namreč po več letih vendarle obnovili stike. Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimo Francetu Prešernu ter se pridružimo koroškimi Slovencem na pustovanju v Pliberku in vas ob tem vabimo še na gledališko Tribuno, ki bo letos v znamenju 40-letnice organizirane gledališke dejavnosti koroških Slovencev.
Slovenski kulturni praznik je priložnost, da rojaki v sosednjih državah, ki se trudijo ohranjati slovensko kulturo, svoje dejavnosti in dosežke predstavijo širši javnosti. Sotočja so tako tudi v znamenju pestrega kulturnega dogajanja. V Trstu je praznik povezal športnike in kulturne ustvarjalce. V Monoštru je navdušila glasbenica, ki je priredila prekmurske in porabske ljudske pesmi. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem se pogovarjamo o mladih in financiranju kulturne dejavnosti koroških Slovencev. Koliko so deželne in zvezne oblasti v Avstriji dejansko naklonjene kulturi tam živečih Slovencev? Ob predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu jemlje več kot 8 odstotkov prvotno predvidenih sredstev, nas zanima, kdo bo najbolj občutil to varčevanje. Povsem brezplačno pa reški rock glasbeniki, med njimi so tudi Slovenci, Andrej Baša, Ivan Harej in Vincenc Sluga, dvakrat mesečno pripravljajo koncerte in promovirajo ljubezen do rock glasbe, ki je tudi njihov način življenja.
Ker je za rojake v sosednjih državah kulturni praznik zelo pomemben, so se praznovanja že začela. O kulturi, večjezičnosti in literarnem ustvarjanju se v Sotočjih pogovarjamo z Bojanom Ilijem Schnablom, pravnikom, zgodovinarjem in literatom, ki se zadnja leta ukvarja predvsem z Enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Dvajset let po ustanovitvi in po nekajletnem premoru se odre vrača porabska gledališka skupina Nindrik Indrik. Z novo komedijo bo ob kulturnem prazniku skušala porabski jezik približati širši javnosti. V Sotočjih bomo tokrat spomnili tudi na 2. svetovno vojno in preživele v taborišču Kampor na Rabu. Med zaprtimi so bili večinoma Slovenci, Hrvati in Judje. Rasim Karalič pa je posnel pretresljiv dokumentarni film.
Znanje slovenskega jezika je vse večji adut v Furlaniji julijski krajini, zato ne preseneča dober odziv staršev in obisk informativnih dni na slovenskih šolah. Ali to napoveduje tudi dober vpis? Kako bo z vpisom, če bodo slovenščino uvedli tudi na italijanskih šolah? Odgovore lahko slišite v oddaji. Županja Sakalovcev, porabska Slovenka Valerija Rogan je lani predlagala ureditev dodatnih kolesarskih in pohodnih poti. Je to ena od priložnosti za turistični razvoj občine, nas med drugim zanima. Z doktorjem Vincencem Rajšpom, direktorjem Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je v stečaju, se pogovarjamo o odzivu avstrijskih partnerjev na stečaj inštituta. Gre za prvi primer v Avstriji, pravi Rajšp, da je država ustanoviteljica, torej Slovenija, dovolila stečaj znanstvenega inštituta in to na stroške države gostiteljice. V Celovcu smo se poklonili tokratnemu Tischlerjevem nagrajencu, skladatelju in dirigentu s koroško dušo, Lojzetu Lebiču, in na Reki raziskovali, kaj družbi sporočajo digitalni intervencionisti.
Predsednico Furlanije Julijske krajine Deboro Serracchiani je predsednik države Borut Pahor odlikoval, tudi za njeno prihodnje delo, z zlatim redom za zasluge. In tudi tokrat je odlikovanje nekatere razburilo, drugi pa ga vidijo kot spodbuda za nadaljnjo krepitev dobrih odnosov. Kakšni so dejanski obeti za prihodnost slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, bodo tudi v italijanskih šolah uvedli pouk slovenščine? O tem več v tokratni oddaji. Pridružili smo se malčkom v Porabju, ki se učijo slovenščino ob pomoči vzgojiteljice – asistentke iz Murske Sobote. Zanima nas, kakšen je odnos koroških oblasti do kulture. V kulturnem centru univerze v Celovcu so prepričani, da se nadaljuje kulturna politika iz časov, ko so na avstrijskem Koroškem vladali svobodnjaki. Slišite pa lahko tudi zgodbo rojakinje z Reke, 90-letne Ksenije Grabusin. Njen oče je staršem poslal dopisnico s Soške fronte. Kaj je sporočil? Prisluhnite oddaji.
Rojaki v Porabju bodo letos dobili skoraj četrtino več denarja iz madžarskega proračuna kot lani. Zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölleš Kiss pa v Sotočjih opozarja tudi na druge možnosti financiranja. Da ima manjšina priložnosti dobiti dodaten denar iz skladov evropske unije, so prepričani na Reki, v agenciji EU korak. Letos stavijo na ustanovitev gospodarskega centra. Doktor Danijel Grafenauer, ki raziskuje življenje in delo koroškega Slovenca doktorja Julija Felaherja, nas skozi pripoved o njem popelje po vseh ključnih trenutkih zgodovine koroških Slovencev. Ustavimo pa se tudi pri rojakih iz Videmske pokrajine, ki konec novoletnih praznikov tradicionalno pripravijo Dan emigranta. Prireditev je bila nekoč namenjena rojakom, ki so se izselili v svet. Po več kot pol stoletja je to priložnost za predstavitev življenja in dela rojakov v Benečiji in opozorila na aktualne težave.
Neveljaven email naslov