Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za tradicionalno poroko v narodnih nošah in s svatovskim sprevodom po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo. Dana Purič in Ivan Kerpan bosta usodni da izrekla na tradicionalni svatbi, tako kot so leta 1987 storili nevestini starši.
»Že od malih nog sem bila na vseh Kraških ohcetih, seveda oblečena v narodno nošo. Zdelo se nam je, da bi bilo lepo, če nadaljujemo tradicijo.«
Tudi bodoči mož je Kraško ohcet, kot je povedal Tjaši Lotrič, spoznal že v mladih letih pri pripravi osmic.
»Odkar sva skupaj, sem bil trikrat v narodni noši, tako da sem Kraško ohcet spoznal tudi z druge plati. Ko sva se odločila, da se poročiva, sva rekla: zakaj pa ne na Kraški ohceti.«
Ženina in nevesto ter seveda organizatorje, zadrugo Naš Kras, čaka veliko dela. Štiridnevne prireditve se namreč udeleži 500 v narodne noše oblečenih svatov, prireditev pa si ogleda več tisoč ljudi. Predsednik zadruge Edi Kraus ne skriva zadovoljstva, da so končno našli par in bodo imeli pravo poroko, kakršne so prirejali v 19. stoletju.
»Ta tradicija, ki izvira iz zgodovine, ima velik pomen – ne le kot manifestacija, temveč potrjuje navzočnost slovenskega človeka na tem ozemlju.«
Kakšni so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? To je trenutno najpomembnejše politično vprašanje, s katerim se ukvarja slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. In ni videti spodbudno.
T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke – po njem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag – odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc. Tudi model etnične stranke, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, po njenem mnenju ne bi bil ustrezen.
“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava. Vsak bo vlekel na svojo stran. Za kar koli se bomo odločili, bo narobe.”
Spodbudno pa je, pravi senatorka v pogovoru z Jankom Petrovcem, da je italijanski zunanji minister in vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na novinarski konferenci dejal, da bo Italija še naprej zagotavljala slovensko navzočnost v Rimu.
“Moram priznati, da je to prvič, da tako pride do izraza vprašanje o slovenski narodni skupnosti in da na novinarski konferenci zunanji minister Italije izrecno spregovori o slovenski manjšini – da sploh ve, o čem je govor. Zdi se mi, da je to že korak naprej.”
Tradicionalno so levosredinske stranke vedno zagotavljale slovensko navzočnost v parlamentu, poudarja senatorka Tatjana Rojc, drugo vprašanje pa je, kako bomo to rešili.
“Lepo bi bilo, če bi se italijanske stranke odločale za slovenske kandidate ne glede na to, kdo jih bo volil, in lepo bi bilo tudi – to se malokdaj zgodi – da bi slovenski kandidat imel tako podporo, da bi ga prepričano volili tudi italijanski volivci.”
Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmimi, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah.
Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let, in uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna profesorica doktorica Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole, somentorica pri projektu.
“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, je bilo veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”
Priprava učnega gradiva je imela dva cilja, pravi naša sogovornica. Oblikovati so želeli zanimivo gradivo za zelo heterogene skupine učencev, ki bi jih spodbudilo k sporazumevanju v slovenščini, funkcionalni dvojezičnosti. Drugi cilj pa je bil pedagoški jezikovni razvoj študentk na prehodu iz študijskega obdobja v poklicno življenje, ko morajo svoje jezikovno znanje uporabiti v praksi. Izkušnje so bile dobre, ugotavlja prof. dr. Bernarda Volavšek Kurasch, potem ko se je z avtoricami gradiva pogovarjala o rezultatih njihovega dela.
“Povedale so mi, da so postale pri rabi jezika samostojnejše in opaznejše med kolegicami. To pa je že rezultat, s katerim so lahko zadovoljni.”
Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katero med drugimi išče odgovor predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora.
Na lanskih manjšinskih volitvah tako v Medžimurski županiji niso našli kandidatov, ki bi bili skladno z manjšinsko zakonodajo pripravljeni sodelovati na volitvah, čeprav naj bi v tej županiji živelo več kot 500 Slovencev in bi lahko imeli svoj 25-članski manjšinski svet.
“Vemo, da Slovenci so, toda takih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo doseči. … Veliko ljudi smo prosili, vprašali, toda ko se odpre nova pot, je vedno veliko težav.”
Naša sogovornica je prepričana, da je eden izmed razlogov za nezainteresiranost tudi podcenjenost tovrstnih funkcij, ki so zelo slabo finančno ovrednotene.
“Že vrsto let vodim slovensko manjšinsko samoupravo, prej kot predsednica sveta, zdaj kot predstavnica, dobimo pa 600 evrov na leto – to ne pokrije niti stroškov telefona.”
V razstavnih prostorih Slovenskega doma so se pred kratkim planeti spustili na Zemljo in majhen deček, Mali princ, je popotoval z enega na drugega. Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj z II. osnovno šolo iz Rogaške Slatine pripravila odprtje razstave z naslovom Leto z Malim princem.
Še ta teden so v Monoštru poleg kopij naslovnic številnih jezikovnih različic Malega princa, avtorja Antoina de Saint-Exuperyja, na ogled tudi likovna dela s to temo, ki so jih poustvarili učenci omenjene osemletke. Na njej namreč kot učiteljica angleščine poučuje Jožica Nuč, ki je že nekaj let strastna zbirateljica te svetovno priljubljene knjige.
Jožica Nuč se je tokrat prvič mudila v Porabju, in to prav po zaslugi Malega princa, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Povezala se je namreč z založnikom Brankom Pintaričem, ki je pred dvema letoma izdal Malega princa v prekmurskem narečju, delo porabskega rojaka Akoša Antona Dončeca.
“Malo sem si že predstavljala, kako bi lahko bilo pri vas (v Porabju). Bila pa sem pozitivno presenečena nad samim Monoštrom in ljudmi, ki delajo tu.”
Akoš Anton Dončec, ki je prevedel Malega princa v prekmurski in kajkavski jezik, ob odprtju razstave pa prebral odlomka v madžarščini in kajkavščini, je tako kot Jožica Nuč zbiralec izdaj Malega princa.
“Ta knjiga je eno največjih literarnih del svetovne književnosti, drugo največje po Svetem pismu. V prekmurščino sem jo prevedel zato, ker je vredna prevoda takih velikih del svetovne književnosti. Moramo izkoriščati literarno moč prekmurščine. Ne smemo reči, da je to samo narečje. Narečje nima take moči.”
Prisluhnite!
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Veselje v Repnu na tržaškem Krasu, negotovo v Rimu, kreativno učenje slovenščine v ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, kje so dejavni Slovenci v Medžimurju, Mali princ vnovič v Porabju
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za tradicionalno poroko v narodnih nošah in s svatovskim sprevodom po vasi, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev Kraška ohcet, ki jo pripravljajo v Repentabru na tržaškem Krasu konec avgusta, letos končno bo. Dana Purič in Ivan Kerpan bosta usodni da izrekla na tradicionalni svatbi, tako kot so leta 1987 storili nevestini starši.
»Že od malih nog sem bila na vseh Kraških ohcetih, seveda oblečena v narodno nošo. Zdelo se nam je, da bi bilo lepo, če nadaljujemo tradicijo.«
Tudi bodoči mož je Kraško ohcet, kot je povedal Tjaši Lotrič, spoznal že v mladih letih pri pripravi osmic.
»Odkar sva skupaj, sem bil trikrat v narodni noši, tako da sem Kraško ohcet spoznal tudi z druge plati. Ko sva se odločila, da se poročiva, sva rekla: zakaj pa ne na Kraški ohceti.«
Ženina in nevesto ter seveda organizatorje, zadrugo Naš Kras, čaka veliko dela. Štiridnevne prireditve se namreč udeleži 500 v narodne noše oblečenih svatov, prireditev pa si ogleda več tisoč ljudi. Predsednik zadruge Edi Kraus ne skriva zadovoljstva, da so končno našli par in bodo imeli pravo poroko, kakršne so prirejali v 19. stoletju.
»Ta tradicija, ki izvira iz zgodovine, ima velik pomen – ne le kot manifestacija, temveč potrjuje navzočnost slovenskega človeka na tem ozemlju.«
Kakšni so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? To je trenutno najpomembnejše politično vprašanje, s katerim se ukvarja slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. In ni videti spodbudno.
T.i. ladinski model, ki ga zagovarja slovenski odbor Demokratske stranke – po njem bi v parlament prišel Slovenec z najvišjim deležem glasov na listah strank, ki bi prestopile volilni prag – odpira dodatna vprašanja, je prepričana senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc. Tudi model etnične stranke, ki ga zagovarja stranka Slovenska skupnost, po njenem mnenju ne bi bil ustrezen.
“Bojim se, da slovenska narodna skupnost v Italiji ne bo zmožna predstaviti enotnega predloga in to bo seveda težava. Vsak bo vlekel na svojo stran. Za kar koli se bomo odločili, bo narobe.”
Spodbudno pa je, pravi senatorka v pogovoru z Jankom Petrovcem, da je italijanski zunanji minister in vodja Gibanja 5 zvezd Luigi Di Maio na novinarski konferenci dejal, da bo Italija še naprej zagotavljala slovensko navzočnost v Rimu.
“Moram priznati, da je to prvič, da tako pride do izraza vprašanje o slovenski narodni skupnosti in da na novinarski konferenci zunanji minister Italije izrecno spregovori o slovenski manjšini – da sploh ve, o čem je govor. Zdi se mi, da je to že korak naprej.”
Tradicionalno so levosredinske stranke vedno zagotavljale slovensko navzočnost v parlamentu, poudarja senatorka Tatjana Rojc, drugo vprašanje pa je, kako bomo to rešili.
“Lepo bi bilo, če bi se italijanske stranke odločale za slovenske kandidate ne glede na to, kdo jih bo volil, in lepo bi bilo tudi – to se malokdaj zgodi – da bi slovenski kandidat imel tako podporo, da bi ga prepričano volili tudi italijanski volivci.”
Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem, ki ga je pripravilo sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu. Poleg sedmih delovnih zvezkov so pripravile slovar, pesmarico in zgoščenko z zgodbami in pesmimi, ki so jih zapeli otroci ljudske šole 1 v Borovljah.
Učno gradivo je namenjeno učencem od prvega do tretjega razreda dvojezične ljudske šole, torej starim od 6 do 9 let, in uporablja ga že več kot polovica učencev, je ponosna profesorica doktorica Bernarda Volavšek Kurasch s Pedagoške visoke šole, somentorica pri projektu.
“Čeprav smo imeli do zdaj le tri predstavitve za učitelje in učiteljice, je bilo veliko naročil. Učiteljice nam dajejo zelo pozitivna mnenja, tako da se zdaj že več kot polovica prijavljenih učencev uči s tem gradivom.”
Priprava učnega gradiva je imela dva cilja, pravi naša sogovornica. Oblikovati so želeli zanimivo gradivo za zelo heterogene skupine učencev, ki bi jih spodbudilo k sporazumevanju v slovenščini, funkcionalni dvojezičnosti. Drugi cilj pa je bil pedagoški jezikovni razvoj študentk na prehodu iz študijskega obdobja v poklicno življenje, ko morajo svoje jezikovno znanje uporabiti v praksi. Izkušnje so bile dobre, ugotavlja prof. dr. Bernarda Volavšek Kurasch, potem ko se je z avtoricami gradiva pogovarjala o rezultatih njihovega dela.
“Povedale so mi, da so postale pri rabi jezika samostojnejše in opaznejše med kolegicami. To pa je že rezultat, s katerim so lahko zadovoljni.”
Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katero med drugimi išče odgovor predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora.
Na lanskih manjšinskih volitvah tako v Medžimurski županiji niso našli kandidatov, ki bi bili skladno z manjšinsko zakonodajo pripravljeni sodelovati na volitvah, čeprav naj bi v tej županiji živelo več kot 500 Slovencev in bi lahko imeli svoj 25-članski manjšinski svet.
“Vemo, da Slovenci so, toda takih, ki bi se dejavno vključili v manjšinsko politiko, ne moremo doseči. … Veliko ljudi smo prosili, vprašali, toda ko se odpre nova pot, je vedno veliko težav.”
Naša sogovornica je prepričana, da je eden izmed razlogov za nezainteresiranost tudi podcenjenost tovrstnih funkcij, ki so zelo slabo finančno ovrednotene.
“Že vrsto let vodim slovensko manjšinsko samoupravo, prej kot predsednica sveta, zdaj kot predstavnica, dobimo pa 600 evrov na leto – to ne pokrije niti stroškov telefona.”
V razstavnih prostorih Slovenskega doma so se pred kratkim planeti spustili na Zemljo in majhen deček, Mali princ, je popotoval z enega na drugega. Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj z II. osnovno šolo iz Rogaške Slatine pripravila odprtje razstave z naslovom Leto z Malim princem.
Še ta teden so v Monoštru poleg kopij naslovnic številnih jezikovnih različic Malega princa, avtorja Antoina de Saint-Exuperyja, na ogled tudi likovna dela s to temo, ki so jih poustvarili učenci omenjene osemletke. Na njej namreč kot učiteljica angleščine poučuje Jožica Nuč, ki je že nekaj let strastna zbirateljica te svetovno priljubljene knjige.
Jožica Nuč se je tokrat prvič mudila v Porabju, in to prav po zaslugi Malega princa, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Povezala se je namreč z založnikom Brankom Pintaričem, ki je pred dvema letoma izdal Malega princa v prekmurskem narečju, delo porabskega rojaka Akoša Antona Dončeca.
“Malo sem si že predstavljala, kako bi lahko bilo pri vas (v Porabju). Bila pa sem pozitivno presenečena nad samim Monoštrom in ljudmi, ki delajo tu.”
Akoš Anton Dončec, ki je prevedel Malega princa v prekmurski in kajkavski jezik, ob odprtju razstave pa prebral odlomka v madžarščini in kajkavščini, je tako kot Jožica Nuč zbiralec izdaj Malega princa.
“Ta knjiga je eno največjih literarnih del svetovne književnosti, drugo največje po Svetem pismu. V prekmurščino sem jo prevedel zato, ker je vredna prevoda takih velikih del svetovne književnosti. Moramo izkoriščati literarno moč prekmurščine. Ne smemo reči, da je to samo narečje. Narečje nima take moči.”
Prisluhnite!
Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.
Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.
Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.
Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.
Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Skupaj z rojaki v Italiji proslavljamo 70-letnico vnovičnega delovanja tamkajšnjega slovenskega šolstva. V Monoštru se pridružimo učiteljem iz sosednjih držav na 7. srečanju s kolegi iz Slovenije. Vabimo pa vas tudi na Reko, kjer so Slovenci pustili pomembne sledi, ki pa jih večina od nas običajno spregleda ali pa za njih niti ne vemo.
Kakšni so odzivi prvega srečanja predstavnikov Slovenske manjšinske kooridnacije (SLOMAK) s komisijo državnega zbora za odbose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odgovor slišite v tokrtani oddaji. Odpravili smo se v Tipano, dvojezično občino v Benečiji, kjer v uradnih dokumentih namesto slovenščine uporabljajo hrvaščino, čemur so se rojaki odločno uprli. Na avstrijskem Koroškem postajajo vse popularnejša domača narečja, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani. Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Več lahko izveste o turizmu v Porabju in tradicionalnem srečanju planincev Prijateljstvo brez meja, ki so ga rojaki z Reke pripravili na bližnjem Liscu.
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade, se pogovarjamo s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije, akademskim slikarjem Mirkom Mallejem in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom. Preverjamo, kaj se dogaja z goriškim tednikom Novi glas, kjer so skoraj polovici ekipe skrajšali delovni čas. Skupaj z učencem slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja obiščemo vrstnike v Ilirski Bistrici, in se pridružimo najbolj dejavnemu društvu rojakov na Madžarskem, porabskim slovenskih upokojencem.
O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!
Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice
V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.
Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Neveljaven email naslov