Ob slovenskem kulturnem prazniku prešerno med Slovenci v sosednjih državah - od Trsta prek Pulja do Monoštra, kako pa je s skupnim slovenskim kulturnim prostorom in usodo gledališkega abonmaja Pogled dlje SPZ iz Celovca

Pogled dlje?

Slovenski kulturni praznik naj bi, še zlasti v zamejstvu, utrjeval tudi zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Toda to zavest je težko gojiti brez podpore matične države. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, že vrsto let pripravlja gledališki abonma z naslovom Pogled dlje, v okviru katerega v centru K in K v Šentjanžu v Rožu in Kulturnem domu v Pliberku gostujejo profesionalna gledališča iz Slovenije. Rojaki na avstrijskem Koroškem si tako lahko na leto ogledajo šest predstav v Šentjanžu in šest v Pliberku, najmlajši pa v okviru abonmaja Kakajček sedem predstav slovenskih profesionalnih gledališč.

Prihodnost tega abonmaja pa je negotova, pravi vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek:

»Profesionalne gledališke hiše iz Slovenije vabimo na gostovanja. Za ta program smo prejšnja leta od slovenskega ministrstva za kulturo dobili posredno podporo, kar pomeni, da so podprli gledališke hiše, ki so gostovale pri nas v Avstriji. Te podpore ni več, na ministrstvu pa so kot razlog navedli, da nimajo pravne podlage.«

Tega Mitja Rovšek ne razume, saj to podporo, opozarja, dobijo profesionalna gledališča iz Slovenije in se sprašuje, do kod seže slovenski kulturni prostor. Gledališki abonma želijo ohraniti, toda če ne bodo rešili problema s financiranjem, bodo morali angažirati cenejše polprofesionalne gledališke hiše, ki imajo nižje honorarje.

»V tej obliki tega v prihodnje ne bomo mogli več uresničevati.«

Seveda, če se ne rešijo težave s financiranjem.

V okviru abonmaja Pogled dlje pri koroških Slovencih redno gostuje tudi SNG Drama Ljubljana. Direktor Igor Samobor je prepričan, da je to tudi njihovo poslanstvo.

»Ob padanju meja smo že pozabili, da rojaki tam živijo v nekih drugačnih razmerah.«

Ema Peruš, vodja abonmajev v ljubljanski Drami, ne skriva navdušenja nad občinstvom na severni strani Karavank.

»Občinstvo je hvaležno in polno pričakovanj, da pride k njim nacionalno gledališče. Res so željni tega in zelo, zelo cenijo vsako predstavo in jo pozorno spremljajo. Včasih se med samo predstavo vprašaš, ali je vse v redu, in potem sledijo aplavz in stoječe ovacije. Tudi še bolj čustvene odzive smo doživeli.«

Žal pa se vedno znova zatakne pri denarju. Z ministrstva za kulturo, ki je v preteklosti sofinanciralo tudi gledališki abonma Pogled dlje, so nam najprej sporočili, da so se težave s financiranjem tega projekta, ki poteka od leta 2001, pojavile leta 2012, ko so mu na Uradu za Slovence v zamejstvu zmanjšali finančno podporo. V letih 2015 in 2016 so na ministrstvu za kulturo denar za ta projekt dobili iz posebnih sredstev takratne ministrice za gostujoče javne zavode, vendar so bila to interventna sredstva. Prepričani so, da je treba poiskati sistemsko rešitev, za katero je, po njihovem mnenju, pristojen Urad.

In kako na to odgovarjajo na Uradu za Slovence v zamejstvu? Državna sekretarka Olga Belec se strinja, da je ta abonma zelo pomemben, toda denarja za vse ni dovolj. SPZ-ju so letos prav za ta projekt dodelili nekaj več denarja, vendar ne toliko, da bi lahko v celoti pokrili stroške.

Zaplet ima že dolgo brado in sega v leto 2005, ko so denar za dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu z ministrstev prenesli na pristojni vladni urad, toda takrat so na uradu za to dobili 12 milijonov evrov, letos 9,5 milijona, prejšnja leta pa še manj, opozarja državna sekretarka Olga Belec.

»Na vprašanja tega abonmaja ne moremo gledati samo z vidika zamejstva, temveč tudi z vidika predstavitve naših kulturnih ustanov zunaj države, torej tudi v zamejstvu. To pa lahko pomeni financiranje teh ustanov z ministrstva za kulturo.«

Na ministrstvu za kulturo pa zatrjujejo, da je to predvsem vloga Urada, ki je bil za to, trdijo, tudi ustanovljen. Sodeč po najnovejših informacijah, naj bi nekaj denarja zdaj našli tudi na ministrstvu za kulturo. Državna sekretarka Petra Coletto pojasnjuje, da so že lani opozorili Urad, da je projekt izjemnega pomena za razvoj slovenske kulture v zamejstvu.

»Naredili bomo vse, da bi nekaj denarja vendarle našli, saj je letos posebno leto, leto dialoga z Avstrijo, in nekateri ključni dogodki, ki povezujejo državi, od 100. obletnice plebiscita do Huga Wolfa in drugih. Letos začenjamo tudi praznovanje 30. obletnice osamosvojitve Slovenije.«

Toda spet gre za neko začasno rešitev. Imajo pa načrt, zagotavlja, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, za sistemsko rešitev. Je pa ta načrt še v povojih, dodaja Petra Coletto.

Več o zapletih s financiranjem gledališkega abonmaja Pogled dlje, ki je, kot se strinjajo vsi, zelo pomemben, lahko slišite v tokratni oddaji.

Prešerno v Trstu

‘Dokler veter ne menja svojega jezika’ je bilo geslo osrednje proslave Slovencev v Italiji, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Trstu. Verz iz pesmi V besedo sem bil rojen Gustava Januša je bil rdeča nit sprehoda po slovenski pesniški pokrajini, s katerim so zaznamovali pomembni obletnici; 75-letnico delovanja Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa.

Kot v pogovoru s Tjašo Lotrič pojasnjuje glavni urednik slovenskih informativnih programov Marko Tavčar, je Radio Trst A že od začetkov svojega rednega delovanja zelo pomembna ustanova.

»Takoj po koncu vojne je radio postal pomemben snovalec in graditelj slovenske kulture, identitete, tudi slovenske besede. Zavedati se moramo, da je bila prej slovenska beseda prepovedana. S tem da so zavezniki potrdili pravice Slovencev v tem prostoru, so ob šolah in drugih ustanovah omogočili tudi slovenski radijski program.«

Danes Radio Trst A oddaja 12 ur in pol dnevno, program pa je oblikovan kot nacionalni radio. Pomembno vlogo ima tudi televizijski program v slovenskem jeziku, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Več o obeh pomembnih jubilejih pa lahko slišite v tokratni oddaji.

20 let Radia Monošter  

Porabski Slovenci so tokratno osrednjo proslavo posvetili 20-letnici delovanja Radia Monošter. Edina radijska postaja Slovencev na Madžarskem in edina, ki jo imajo tam živeče narodne skupnosti, je ob jubileju dobila priznanje in zahvalo Državne slovenske samouprave za uspešno delo na področju informiranja Slovencev na Madžarskem ter neprecenljiv prispevek pri ohranjanju maternega jezika.

Direktor in urednik Francek Mukič je na proslavi med drugim parafraziral Prešernovo Zdravljico, in sicer z besedami: »Živi naj Slovenija, živi naj Madžarska. Živi naj prijateljstvo med narodi. In če bo tako tudi v prihodnje, bo živel tudi Radio Monošter.«

Prepričan je, da bo, če bo še naprej živelo prijateljstvo med narodi, živel tudi Radio Monošter, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Ob tem pa se spominja tudi preteklih za porabske Slovence nič kaj prijaznih časov.

»20-letnico delovanja praznujemo tu blizu nekdanje madžarsko-jugoslovanske meje, od koder je takratna Madžarska deportirala več tisoč ljudi, med njimi so bili tudi porabski Slovenci. Odpeljali so jih prav zato, ker so bilo Slovenci.«

Časi pa so se bistveno spremenili, je zadovoljen Francek Mukič:

»Danes nas madžarska vlada spodbuja, da lahko čim bolj celovito doživljamo svoje slovenstvo in nas pri tem podpira. To moramo priznati in se zahvaliti, da je tako.«

Ob tem pa se direktor in urednik Radia Monošter zaveda ozadja te podpore in sprememb odnosa madžarske države do narodnih skupnosti, ki jim prejšnje vlade niso bile tako naklonjene:

»Veliko število Madžarov živi zunaj matične države in seveda moraš imeti neko moralno podlago, da lahko zahtevaš zaščito teh ljudi, da jih podpiraš ipd.«

Praznično tudi v Pulju

Slovenci v Istri, povezani v koordinacijo slovenskih društev, so svojo osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku tokrat pripravili v Pulju. Gre za pomembno srečanje, pravi predsednica SKD Istra iz Pulja Danica Avbelj.

»Izmenjamo izkušnje in mnenja ter poklepetamo. Pomembno je, da ljudje slišijo slovensko besedo, ker jo večinoma v svojih krajih ne. Navada namreč je, da govorijo hrvaško, in tudi če govorijo s Slovenci, se hitro preusmerijo na hrvaščino.«

Proslava Slovencem v Istri, ponosnim na velikega pesnika, veliko pomeni, pravi Danica Avbelj, vsako leto pa jo, vse od kar deluje koordinacija, pripravijo v drugem kraju. Miriam Pran, predsednica SKD Oljka iz Poreča, pa dodaja, da so ponosni tudi na svoje delo, ki ga lahko pokažejo drug drugemu, in da someščanom predstavijo svojo kulturo in kulturo matičnega naroda.

Prisluhnite oddaji!