Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

'Dokler veter ne menja svojega jezika'

10.02.2020


Ob slovenskem kulturnem prazniku prešerno med Slovenci v sosednjih državah - od Trsta prek Pulja do Monoštra, kako pa je s skupnim slovenskim kulturnim prostorom in usodo gledališkega abonmaja Pogled dlje SPZ iz Celovca

Pogled dlje?

Slovenski kulturni praznik naj bi, še zlasti v zamejstvu, utrjeval tudi zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Toda to zavest je težko gojiti brez podpore matične države. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, že vrsto let pripravlja gledališki abonma z naslovom Pogled dlje, v okviru katerega v centru K in K v Šentjanžu v Rožu in Kulturnem domu v Pliberku gostujejo profesionalna gledališča iz Slovenije. Rojaki na avstrijskem Koroškem si tako lahko na leto ogledajo šest predstav v Šentjanžu in šest v Pliberku, najmlajši pa v okviru abonmaja Kakajček sedem predstav slovenskih profesionalnih gledališč.

Prihodnost tega abonmaja pa je negotova, pravi vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek:

»Profesionalne gledališke hiše iz Slovenije vabimo na gostovanja. Za ta program smo prejšnja leta od slovenskega ministrstva za kulturo dobili posredno podporo, kar pomeni, da so podprli gledališke hiše, ki so gostovale pri nas v Avstriji. Te podpore ni več, na ministrstvu pa so kot razlog navedli, da nimajo pravne podlage.«

Tega Mitja Rovšek ne razume, saj to podporo, opozarja, dobijo profesionalna gledališča iz Slovenije in se sprašuje, do kod seže slovenski kulturni prostor. Gledališki abonma želijo ohraniti, toda če ne bodo rešili problema s financiranjem, bodo morali angažirati cenejše polprofesionalne gledališke hiše, ki imajo nižje honorarje.

»V tej obliki tega v prihodnje ne bomo mogli več uresničevati.«

Seveda, če se ne rešijo težave s financiranjem.

V okviru abonmaja Pogled dlje pri koroških Slovencih redno gostuje tudi SNG Drama Ljubljana. Direktor Igor Samobor je prepričan, da je to tudi njihovo poslanstvo.

»Ob padanju meja smo že pozabili, da rojaki tam živijo v nekih drugačnih razmerah.«

Ema Peruš, vodja abonmajev v ljubljanski Drami, ne skriva navdušenja nad občinstvom na severni strani Karavank.

»Občinstvo je hvaležno in polno pričakovanj, da pride k njim nacionalno gledališče. Res so željni tega in zelo, zelo cenijo vsako predstavo in jo pozorno spremljajo. Včasih se med samo predstavo vprašaš, ali je vse v redu, in potem sledijo aplavz in stoječe ovacije. Tudi še bolj čustvene odzive smo doživeli.«

 

Žal pa se vedno znova zatakne pri denarju. Z ministrstva za kulturo, ki je v preteklosti sofinanciralo tudi gledališki abonma Pogled dlje, so nam najprej sporočili, da so se težave s financiranjem tega projekta, ki poteka od leta 2001, pojavile leta 2012, ko so mu na Uradu za Slovence v zamejstvu zmanjšali finančno podporo. V letih 2015 in 2016 so na ministrstvu za kulturo denar za ta projekt dobili iz posebnih sredstev takratne ministrice za gostujoče javne zavode, vendar so bila to interventna sredstva. Prepričani so, da je treba poiskati sistemsko rešitev, za katero je, po njihovem mnenju, pristojen Urad.

In kako na to odgovarjajo na Uradu za Slovence v zamejstvu? Državna sekretarka Olga Belec se strinja, da je ta abonma zelo pomemben, toda denarja za vse ni dovolj. SPZ-ju so letos prav za ta projekt dodelili nekaj več denarja, vendar ne toliko, da bi lahko v celoti pokrili stroške.

Zaplet ima že dolgo brado in sega v leto 2005, ko so denar za dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu z ministrstev prenesli na pristojni vladni urad, toda takrat so na uradu za to dobili 12 milijonov evrov, letos 9,5 milijona, prejšnja leta pa še manj, opozarja državna sekretarka Olga Belec.

»Na vprašanja tega abonmaja ne moremo gledati samo z vidika zamejstva, temveč tudi z vidika predstavitve naših kulturnih ustanov zunaj države, torej tudi v zamejstvu. To pa lahko pomeni financiranje teh ustanov z ministrstva za kulturo.«

Na ministrstvu za kulturo pa zatrjujejo, da je to predvsem vloga Urada, ki je bil za to, trdijo, tudi ustanovljen. Sodeč po najnovejših informacijah, naj bi nekaj denarja zdaj našli tudi na ministrstvu za kulturo. Državna sekretarka Petra Coletto pojasnjuje, da so že lani opozorili Urad, da je projekt izjemnega pomena za razvoj slovenske kulture v zamejstvu.

»Naredili bomo vse, da bi nekaj denarja vendarle našli, saj je letos posebno leto, leto dialoga z Avstrijo, in nekateri ključni dogodki, ki povezujejo državi, od 100. obletnice plebiscita do Huga Wolfa in drugih. Letos začenjamo tudi praznovanje 30. obletnice osamosvojitve Slovenije.«

Toda spet gre za neko začasno rešitev. Imajo pa načrt, zagotavlja, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, za sistemsko rešitev. Je pa ta načrt še v povojih, dodaja Petra Coletto.

Več o zapletih s financiranjem gledališkega abonmaja Pogled dlje, ki je, kot se strinjajo vsi, zelo pomemben, lahko slišite v tokratni oddaji.

Prešerno v Trstu

‘Dokler veter ne menja svojega jezika’ je bilo geslo osrednje proslave Slovencev v Italiji, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Trstu. Verz iz pesmi V besedo sem bil rojen Gustava Januša je bil rdeča nit sprehoda po slovenski pesniški pokrajini, s katerim so zaznamovali pomembni obletnici; 75-letnico delovanja Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa.

Kot v pogovoru s Tjašo Lotrič pojasnjuje glavni urednik slovenskih informativnih programov Marko Tavčar, je Radio Trst A že od začetkov svojega rednega delovanja zelo pomembna ustanova.

»Takoj po koncu vojne je radio postal pomemben snovalec in graditelj slovenske kulture, identitete, tudi slovenske besede. Zavedati se moramo, da je bila prej slovenska beseda prepovedana. S tem da so zavezniki potrdili pravice Slovencev v tem prostoru, so ob šolah in drugih ustanovah omogočili tudi slovenski radijski program.«

Danes Radio Trst A oddaja 12 ur in pol dnevno, program pa je oblikovan kot nacionalni radio. Pomembno vlogo ima tudi televizijski program v slovenskem jeziku, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Več o obeh pomembnih jubilejih pa lahko slišite v tokratni oddaji.

20 let Radia Monošter  

Porabski Slovenci so tokratno osrednjo proslavo posvetili 20-letnici delovanja Radia Monošter. Edina radijska postaja Slovencev na Madžarskem in edina, ki jo imajo tam živeče narodne skupnosti, je ob jubileju dobila priznanje in zahvalo Državne slovenske samouprave za uspešno delo na področju informiranja Slovencev na Madžarskem ter neprecenljiv prispevek pri ohranjanju maternega jezika.

Direktor in urednik Francek Mukič je na proslavi med drugim parafraziral Prešernovo Zdravljico, in sicer z besedami: »Živi naj Slovenija, živi naj Madžarska. Živi naj prijateljstvo med narodi. In če bo tako tudi v prihodnje, bo živel tudi Radio Monošter.«

Prepričan je, da bo, če bo še naprej živelo prijateljstvo med narodi, živel tudi Radio Monošter, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Ob tem pa se spominja tudi preteklih za porabske Slovence nič kaj prijaznih časov.

»20-letnico delovanja praznujemo tu blizu nekdanje madžarsko-jugoslovanske meje, od koder je takratna Madžarska deportirala več tisoč ljudi, med njimi so bili tudi porabski Slovenci. Odpeljali so jih prav zato, ker so bilo Slovenci.«

Časi pa so se bistveno spremenili, je zadovoljen Francek Mukič:

»Danes nas madžarska vlada spodbuja, da lahko čim bolj celovito doživljamo svoje slovenstvo in nas pri tem podpira. To moramo priznati in se zahvaliti, da je tako.«

Ob tem pa se direktor in urednik Radia Monošter zaveda ozadja te podpore in sprememb odnosa madžarske države do narodnih skupnosti, ki jim prejšnje vlade niso bile tako naklonjene:

»Veliko število Madžarov živi zunaj matične države in seveda moraš imeti neko moralno podlago, da lahko zahtevaš zaščito teh ljudi, da jih podpiraš ipd.«

Praznično tudi v Pulju

Slovenci v Istri, povezani v koordinacijo slovenskih društev, so svojo osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku tokrat pripravili v Pulju. Gre za pomembno srečanje, pravi predsednica SKD Istra iz Pulja Danica Avbelj.

»Izmenjamo izkušnje in mnenja ter poklepetamo. Pomembno je, da ljudje slišijo slovensko besedo, ker jo večinoma v svojih krajih ne. Navada namreč je, da govorijo hrvaško, in tudi če govorijo s Slovenci, se hitro preusmerijo na hrvaščino.«

Proslava Slovencem v Istri, ponosnim na velikega pesnika, veliko pomeni, pravi Danica Avbelj, vsako leto pa jo, vse od kar deluje koordinacija, pripravijo v drugem kraju. Miriam Pran, predsednica SKD Oljka iz Poreča, pa dodaja, da so ponosni tudi na svoje delo, ki ga lahko pokažejo drug drugemu, in da someščanom predstavijo svojo kulturo in kulturo matičnega naroda.

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

874 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

'Dokler veter ne menja svojega jezika'

10.02.2020


Ob slovenskem kulturnem prazniku prešerno med Slovenci v sosednjih državah - od Trsta prek Pulja do Monoštra, kako pa je s skupnim slovenskim kulturnim prostorom in usodo gledališkega abonmaja Pogled dlje SPZ iz Celovca

Pogled dlje?

Slovenski kulturni praznik naj bi, še zlasti v zamejstvu, utrjeval tudi zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Toda to zavest je težko gojiti brez podpore matične države. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, že vrsto let pripravlja gledališki abonma z naslovom Pogled dlje, v okviru katerega v centru K in K v Šentjanžu v Rožu in Kulturnem domu v Pliberku gostujejo profesionalna gledališča iz Slovenije. Rojaki na avstrijskem Koroškem si tako lahko na leto ogledajo šest predstav v Šentjanžu in šest v Pliberku, najmlajši pa v okviru abonmaja Kakajček sedem predstav slovenskih profesionalnih gledališč.

Prihodnost tega abonmaja pa je negotova, pravi vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek:

»Profesionalne gledališke hiše iz Slovenije vabimo na gostovanja. Za ta program smo prejšnja leta od slovenskega ministrstva za kulturo dobili posredno podporo, kar pomeni, da so podprli gledališke hiše, ki so gostovale pri nas v Avstriji. Te podpore ni več, na ministrstvu pa so kot razlog navedli, da nimajo pravne podlage.«

Tega Mitja Rovšek ne razume, saj to podporo, opozarja, dobijo profesionalna gledališča iz Slovenije in se sprašuje, do kod seže slovenski kulturni prostor. Gledališki abonma želijo ohraniti, toda če ne bodo rešili problema s financiranjem, bodo morali angažirati cenejše polprofesionalne gledališke hiše, ki imajo nižje honorarje.

»V tej obliki tega v prihodnje ne bomo mogli več uresničevati.«

Seveda, če se ne rešijo težave s financiranjem.

V okviru abonmaja Pogled dlje pri koroških Slovencih redno gostuje tudi SNG Drama Ljubljana. Direktor Igor Samobor je prepričan, da je to tudi njihovo poslanstvo.

»Ob padanju meja smo že pozabili, da rojaki tam živijo v nekih drugačnih razmerah.«

Ema Peruš, vodja abonmajev v ljubljanski Drami, ne skriva navdušenja nad občinstvom na severni strani Karavank.

»Občinstvo je hvaležno in polno pričakovanj, da pride k njim nacionalno gledališče. Res so željni tega in zelo, zelo cenijo vsako predstavo in jo pozorno spremljajo. Včasih se med samo predstavo vprašaš, ali je vse v redu, in potem sledijo aplavz in stoječe ovacije. Tudi še bolj čustvene odzive smo doživeli.«

 

Žal pa se vedno znova zatakne pri denarju. Z ministrstva za kulturo, ki je v preteklosti sofinanciralo tudi gledališki abonma Pogled dlje, so nam najprej sporočili, da so se težave s financiranjem tega projekta, ki poteka od leta 2001, pojavile leta 2012, ko so mu na Uradu za Slovence v zamejstvu zmanjšali finančno podporo. V letih 2015 in 2016 so na ministrstvu za kulturo denar za ta projekt dobili iz posebnih sredstev takratne ministrice za gostujoče javne zavode, vendar so bila to interventna sredstva. Prepričani so, da je treba poiskati sistemsko rešitev, za katero je, po njihovem mnenju, pristojen Urad.

In kako na to odgovarjajo na Uradu za Slovence v zamejstvu? Državna sekretarka Olga Belec se strinja, da je ta abonma zelo pomemben, toda denarja za vse ni dovolj. SPZ-ju so letos prav za ta projekt dodelili nekaj več denarja, vendar ne toliko, da bi lahko v celoti pokrili stroške.

Zaplet ima že dolgo brado in sega v leto 2005, ko so denar za dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu z ministrstev prenesli na pristojni vladni urad, toda takrat so na uradu za to dobili 12 milijonov evrov, letos 9,5 milijona, prejšnja leta pa še manj, opozarja državna sekretarka Olga Belec.

»Na vprašanja tega abonmaja ne moremo gledati samo z vidika zamejstva, temveč tudi z vidika predstavitve naših kulturnih ustanov zunaj države, torej tudi v zamejstvu. To pa lahko pomeni financiranje teh ustanov z ministrstva za kulturo.«

Na ministrstvu za kulturo pa zatrjujejo, da je to predvsem vloga Urada, ki je bil za to, trdijo, tudi ustanovljen. Sodeč po najnovejših informacijah, naj bi nekaj denarja zdaj našli tudi na ministrstvu za kulturo. Državna sekretarka Petra Coletto pojasnjuje, da so že lani opozorili Urad, da je projekt izjemnega pomena za razvoj slovenske kulture v zamejstvu.

»Naredili bomo vse, da bi nekaj denarja vendarle našli, saj je letos posebno leto, leto dialoga z Avstrijo, in nekateri ključni dogodki, ki povezujejo državi, od 100. obletnice plebiscita do Huga Wolfa in drugih. Letos začenjamo tudi praznovanje 30. obletnice osamosvojitve Slovenije.«

Toda spet gre za neko začasno rešitev. Imajo pa načrt, zagotavlja, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, za sistemsko rešitev. Je pa ta načrt še v povojih, dodaja Petra Coletto.

Več o zapletih s financiranjem gledališkega abonmaja Pogled dlje, ki je, kot se strinjajo vsi, zelo pomemben, lahko slišite v tokratni oddaji.

Prešerno v Trstu

‘Dokler veter ne menja svojega jezika’ je bilo geslo osrednje proslave Slovencev v Italiji, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Trstu. Verz iz pesmi V besedo sem bil rojen Gustava Januša je bil rdeča nit sprehoda po slovenski pesniški pokrajini, s katerim so zaznamovali pomembni obletnici; 75-letnico delovanja Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa.

Kot v pogovoru s Tjašo Lotrič pojasnjuje glavni urednik slovenskih informativnih programov Marko Tavčar, je Radio Trst A že od začetkov svojega rednega delovanja zelo pomembna ustanova.

»Takoj po koncu vojne je radio postal pomemben snovalec in graditelj slovenske kulture, identitete, tudi slovenske besede. Zavedati se moramo, da je bila prej slovenska beseda prepovedana. S tem da so zavezniki potrdili pravice Slovencev v tem prostoru, so ob šolah in drugih ustanovah omogočili tudi slovenski radijski program.«

Danes Radio Trst A oddaja 12 ur in pol dnevno, program pa je oblikovan kot nacionalni radio. Pomembno vlogo ima tudi televizijski program v slovenskem jeziku, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Več o obeh pomembnih jubilejih pa lahko slišite v tokratni oddaji.

20 let Radia Monošter  

Porabski Slovenci so tokratno osrednjo proslavo posvetili 20-letnici delovanja Radia Monošter. Edina radijska postaja Slovencev na Madžarskem in edina, ki jo imajo tam živeče narodne skupnosti, je ob jubileju dobila priznanje in zahvalo Državne slovenske samouprave za uspešno delo na področju informiranja Slovencev na Madžarskem ter neprecenljiv prispevek pri ohranjanju maternega jezika.

Direktor in urednik Francek Mukič je na proslavi med drugim parafraziral Prešernovo Zdravljico, in sicer z besedami: »Živi naj Slovenija, živi naj Madžarska. Živi naj prijateljstvo med narodi. In če bo tako tudi v prihodnje, bo živel tudi Radio Monošter.«

Prepričan je, da bo, če bo še naprej živelo prijateljstvo med narodi, živel tudi Radio Monošter, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Ob tem pa se spominja tudi preteklih za porabske Slovence nič kaj prijaznih časov.

»20-letnico delovanja praznujemo tu blizu nekdanje madžarsko-jugoslovanske meje, od koder je takratna Madžarska deportirala več tisoč ljudi, med njimi so bili tudi porabski Slovenci. Odpeljali so jih prav zato, ker so bilo Slovenci.«

Časi pa so se bistveno spremenili, je zadovoljen Francek Mukič:

»Danes nas madžarska vlada spodbuja, da lahko čim bolj celovito doživljamo svoje slovenstvo in nas pri tem podpira. To moramo priznati in se zahvaliti, da je tako.«

Ob tem pa se direktor in urednik Radia Monošter zaveda ozadja te podpore in sprememb odnosa madžarske države do narodnih skupnosti, ki jim prejšnje vlade niso bile tako naklonjene:

»Veliko število Madžarov živi zunaj matične države in seveda moraš imeti neko moralno podlago, da lahko zahtevaš zaščito teh ljudi, da jih podpiraš ipd.«

Praznično tudi v Pulju

Slovenci v Istri, povezani v koordinacijo slovenskih društev, so svojo osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku tokrat pripravili v Pulju. Gre za pomembno srečanje, pravi predsednica SKD Istra iz Pulja Danica Avbelj.

»Izmenjamo izkušnje in mnenja ter poklepetamo. Pomembno je, da ljudje slišijo slovensko besedo, ker jo večinoma v svojih krajih ne. Navada namreč je, da govorijo hrvaško, in tudi če govorijo s Slovenci, se hitro preusmerijo na hrvaščino.«

Proslava Slovencem v Istri, ponosnim na velikega pesnika, veliko pomeni, pravi Danica Avbelj, vsako leto pa jo, vse od kar deluje koordinacija, pripravijo v drugem kraju. Miriam Pran, predsednica SKD Oljka iz Poreča, pa dodaja, da so ponosni tudi na svoje delo, ki ga lahko pokažejo drug drugemu, in da someščanom predstavijo svojo kulturo in kulturo matičnega naroda.

Prisluhnite oddaji!


27.12.2021

Naša ljubezen je pesem

Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.


20.12.2021

A veš, da se čas lahko ustavi,...

Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.


13.12.2021

'Naša pesem je naša svoboda, da bomo peli na glas'

Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!


06.12.2021

'Učinkovita pomoč je hitra pomoč'

Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.


29.11.2021

'Potrebujemo graditelje mostov in ne graditelje zidov'

Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.


22.11.2021

Če je v vinu resnica, kako je s pravico

Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.


15.11.2021

Do večje prepoznavnosti z novo jezikovno politiko

Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.


08.11.2021

'Table so simbol, da se vidi, da se lahko marsikaj doseže'

Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.


25.10.2021

Do premikov ne pride tako hitro, kot bi si želeli

Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.


18.10.2021

Sledovi, ki bodrijo, razveseljujejo in spodbujajo k razmisleku

Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.


11.10.2021

Kdor ljubi, ne obupa, in kdor čaka, dočaka

Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.


04.10.2021

Do zagotovljenega zastopstva s spremembo ustave?

Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.


27.09.2021

Povezujemo

Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.


20.09.2021

Nova šolska realnost

Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!


13.09.2021

Boj za svobodo ni nikoli končan

Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.


06.09.2021

'Mi smo mali šolarji, bi radi se učili'

Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


23.08.2021

'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati'

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.


16.08.2021

'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci'

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.


09.08.2021

Razigrano, kreativno in športno aktivno

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!


Stran 7 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov