Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob ukrepih v Furlaniji – Julijski krajini za blažitev posledic epidemije koronavirusa, v Zagrebu o položaju žensk v družbi, CarinthiJA 2020 in Koroška poje, odprta vrata dvojezične OŠ v Števanovcih
Še preden je italijanska vlada razglasila karanteno za vso državo, so tudi v Furlaniji – Julijski krajini razglasili strožje ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Zaprti ostajajo vrtci, šole, univerze, gledališča, množičnih prireditev ne bo, omejitve so tudi v lokalih in trgovinah, italijanska vlada bo za ukrepe in pomoč namenila kar 7,5 milijarde evrov.
Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, se je italijanska vlada zelo transparentno odzvala na epidemijo, je pa še prezgodaj, da bi lahko govorili o konkretnih ukrepih, pravi.
»Smo v stalnih stikih s pristojnimi v deželi, ki preučujejo sprejete ukrepe. Sredi tedna bo bolj jasno, kako se bodo odzvali.«
Življenje v Trstu je nekoliko zastalo, toda panike ni zaznati, pojasnjuje Andrej Šik.
»Veliko manj ljudi je na ulicah, v lokalih, ker se skušajo ljudje vesti odgovorno. Ni nobene panike, to je treba poudariti. Vlada se je pravilno odločila in omejila določene dejavnosti, kjer se zbira veliko ljudi, moram pa poudariti, da nikjer ni nobene panike. Je previdnost in ljudje ravnajo odgovorno.«
Spremenila se je tudi politična kultura. Začetna nesoglasja so se kmalu umirila.
»Vsaka stvar, naj bo še tako huda, prinese nekaj dobrega. Mislim, da se je ta politična dialektika malo približala normali. Politiki bolj populističnega kova so zelo hitro razumeli, da jim z neprimernim odzivom padajo politični ratingi, tako da so zdaj previdno tiho in nimamo več izpadov, ki smo jim bili priče v zadnjih letih.«
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu ob 8. marcu, dnevu žena, tradicionalno pripravi okroglo mizo s predstavitvijo ene od znamenitih Slovenk, ki ji sledi razprava o položaju in pravicah žensk v slovenski in hrvaški družbi.
V nedeljo so tako v knjižnici Bogdana Ogrizovića v hrvaški prestolnici na okrogli mizi z naslovom Dolga pot do osamosvojitve predstavili življenje svetovne popotnice in raziskovalke Alme Maksimiljane Karlin. V razpravi, ki jo je vodila hrvaška profesorica slovenskega rodu Nadežda Čačinovič, pa sta poleg kustosinje iz pokrajinskega muzeja Celje Barbare Trnovec sodelovali še aktivistki za pravice žensk, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in voditeljica hrvaške pobude Reši me Jelena Veljača.
Zanimivo je, da so vse zgodbe velikih žensk, ki so v preteklosti s svojim nekonvencionalnim življenjem same utirale pot k temu, kar danes označujemo za boj za ženske pravice, končale tragično, enako kot zgodba Alme Karlin, je dejala ta hip najglasnejša zagovornica pravic žensk na Hrvaškem, igralka in kolumnistka Jelena Veljača.
»Danes nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti spolov. Zato je zelo pomembno, da 8. marec ne maskiramo s poklanjanjem rož, ki jih je seveda lepo dobiti. Toda današnji dan ne govori o cvetju, temveč o boju za enakopravnost, politično, ekonomsko, o pravici do izobraževanja … Veliko dela je pred nami in ponosna sem, da je naša pobuda del tega boja.«
Jelena Veljača je bila, poroča Tanja Borčić Bernard, gonilna sila pobude Reši me, ki je po nekaj grozljivih zločinih nad otroki in ženskami na Hrvaškem začela boj za spremembo državnega sistema, v katerega žrtve predvsem družinskega nasilja nič več ne verjamejo.
»Odvetnica naše pobude se je v visoki nosečnosti vse poletje z rokami in nogami borila za spremembo treh zakonov, povezanih z družinskim nasiljem in nasiljem nad ženskami, in uspelo nam je.«
Ob tem pa igralka in kolumnistka napoveduje nadaljevanje boja. Ta teden se bodo tako udeležile seje parlamentarnega pododbora za enakopravnost spolov, na kateri bodo opozorile, da Hrvaška ne uveljavlja Carigrajske konvencije, ki jo je ratificirala.
Da se mora boj za enakopravnost nadaljevati, opozarja tudi filozofinja in ena najpomembnejših hrvaških feministk, profesorica Nadežda Čačinovič. Prepričana je, da mora hrvaška družba spremeniti zavest in družbena pričakovanja do žensk in moških. Pri tem pa bodo še naprej imele pomembno vlogo prav civilnodružbene organizacije.
V Celovcu so 3. marca 2020 začeli uradno zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita. Slovenska narodna skupnost, poroča Petra Kos Gnamuš, pa ob tem opozarja na številna nerešena vprašanja. Uvodna prireditev je sicer potekala v znamenju sožitja in sodelovanja med večino in manjšino.
Deželni glavar Peter Kaiser je na uvodni slovesnosti poudaril, da je dvojezičnost na avstrijskem Koroškem danes nekaj samoumevnega, dežela pa z optimizmom zre v prihodnost.
»Koroška leta 2020 ne zaznamuje le stoletnice, temveč ima priložnost, da bo tudi prihodnjih sto let uspešnih.«
Sožitje je zadnja leta res zaživelo, toda priložnosti za izboljšanje položaja koroških Slovencev je še veliko. Predsednik krovne Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug je prepričan, da morajo v jubilejnem letu jasno oblikovati svoje zahteve, hkrati pa kritično osvetliti dogajanje v zadnjih desetletjih.
»V tem je bistvo, da kljub vsemu, kar se je dogajalo, gledamo pozitivno v prihodnost.«
Ključne zahteve slovenske narodne skupnosti so izboljšanje položaja jezika od najnižje stopnje izobraževanja naprej, financiranje tiskanih medijev in zvišanje podpore, ki jo Avstrija namenja narodnim skupnostim. Druga krovna organizacija Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je, kot pravi njen predsednik Bernard Sadovnik, v jubilejnem letu na zvezno in deželno vlado naslovila sveženj ukrepov za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, ki so ga soglasno podprli tudi na sosvetu pri uradu zveznega kanclerja.
»Zdaj pričakujejo, da se bodo, končno, predvsem na zvezni ravni spomnili, da je treba te zahteve upoštevati. Da bomo končno finančno podporo, ki je doslej nismo, in smo zato odvisni od Republike Slovenije.«
Pod naslovom Luštno je vigred’ je v nedeljo 8. 3. potekal tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Občinstva, ki je prejšnja leta povsem napolnil veliko dvorano celovškega doma glasbe, je bilo tokrat nekoliko manj, vendar še vedno veliko, pravi tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip.
Koncert so tokrat posvetili mednarodnemu dnevu žensk in ob tej priložnosti krstno izvedli Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Skladatelj ga je napisal 1955 za ženski pevski sestav in veliki orkester, vendar zaradi njegove prezgodnje smrti ni bil izveden vse do letos. Skladateljev sin, zborovodja Egi Gašperšič, je skladbo priredil za tokratni koncert, ko so Venček koroških ljudskih pesmi izvedli ženska pevska zbora iz Sel in Krope, pianistka Ana Tijssen in člani Slovenske filharmonije.
Na letošnjem koncertu, ki so ga posvetili tudi nedavno umrlima zborovodjema Jožku Kovačiču in Jožetu Ropitzu, so nastopili še mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, skupina Akzent iz Ledinc, Tonč Feinig in mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca.
Posnetek koncerta bomo v Sotočjih predvajali na velikonočni ponedeljek, 13. aprila.
Na Madžarskem imajo navado, da na osnovnih šolah pripravijo dan odprtih vrat, v okviru katerega poskušajo starše prepričati, naj svoje malčke vpišejo prav na njihovo šolo. Takšno prakso imajo tudi v Porabju, kjer so prejšnji teden pripravili dan odprtih vrat na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih. Šolo je obiskala tudi Silva Eöry in ravnateljico Agico Holec najprej vprašala, s kakšnimi argumenti je skušala prepričati otroke in njihove starše, naj se odločijo za vpis.
»Pojasnila sem, kako poteka dvojezični pouk, kateri predmeti so dvojezični, da se slovenščino učimo pet ur tedensko, starše je zanimalo, kako je z učenjem tujega jezika. Pouk nemščine imamo od 4. razreda dalje, naša prednost pa je, da je malo učencev in smo kot nekakšna družinska šola.«
Dneva odprtih vrat se je udeležilo šest otrok in ravnateljica Agica Holec upa, da se bodo vsi vpisali. Za šolo, ki jo letos obiskuje 41 učencev in ima vseh osem razredov, v enem samo dva učenca, je namreč vpis zelo pomemben. Vseskozi namreč šoli grozi, da jo lahko zaradi premajhnega vpisa zaprli.
Šola naj bi za obnovo telovadnice po zagotovilih državnega sekretarja dobila 28 milijonov forintov, kot pravi ravnateljica, pa je zanjo pomembneje, da šola ostane.
»Če bomo zdravi in bomo imeli učence, bomo delali skupaj ob podpori Državne slovenske samouprave, katere cilj je, kot mi je zagotovil predsednik, ohranitev obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju.«
868 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ob ukrepih v Furlaniji – Julijski krajini za blažitev posledic epidemije koronavirusa, v Zagrebu o položaju žensk v družbi, CarinthiJA 2020 in Koroška poje, odprta vrata dvojezične OŠ v Števanovcih
Še preden je italijanska vlada razglasila karanteno za vso državo, so tudi v Furlaniji – Julijski krajini razglasili strožje ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Zaprti ostajajo vrtci, šole, univerze, gledališča, množičnih prireditev ne bo, omejitve so tudi v lokalih in trgovinah, italijanska vlada bo za ukrepe in pomoč namenila kar 7,5 milijarde evrov.
Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, se je italijanska vlada zelo transparentno odzvala na epidemijo, je pa še prezgodaj, da bi lahko govorili o konkretnih ukrepih, pravi.
»Smo v stalnih stikih s pristojnimi v deželi, ki preučujejo sprejete ukrepe. Sredi tedna bo bolj jasno, kako se bodo odzvali.«
Življenje v Trstu je nekoliko zastalo, toda panike ni zaznati, pojasnjuje Andrej Šik.
»Veliko manj ljudi je na ulicah, v lokalih, ker se skušajo ljudje vesti odgovorno. Ni nobene panike, to je treba poudariti. Vlada se je pravilno odločila in omejila določene dejavnosti, kjer se zbira veliko ljudi, moram pa poudariti, da nikjer ni nobene panike. Je previdnost in ljudje ravnajo odgovorno.«
Spremenila se je tudi politična kultura. Začetna nesoglasja so se kmalu umirila.
»Vsaka stvar, naj bo še tako huda, prinese nekaj dobrega. Mislim, da se je ta politična dialektika malo približala normali. Politiki bolj populističnega kova so zelo hitro razumeli, da jim z neprimernim odzivom padajo politični ratingi, tako da so zdaj previdno tiho in nimamo več izpadov, ki smo jim bili priče v zadnjih letih.«
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu ob 8. marcu, dnevu žena, tradicionalno pripravi okroglo mizo s predstavitvijo ene od znamenitih Slovenk, ki ji sledi razprava o položaju in pravicah žensk v slovenski in hrvaški družbi.
V nedeljo so tako v knjižnici Bogdana Ogrizovića v hrvaški prestolnici na okrogli mizi z naslovom Dolga pot do osamosvojitve predstavili življenje svetovne popotnice in raziskovalke Alme Maksimiljane Karlin. V razpravi, ki jo je vodila hrvaška profesorica slovenskega rodu Nadežda Čačinovič, pa sta poleg kustosinje iz pokrajinskega muzeja Celje Barbare Trnovec sodelovali še aktivistki za pravice žensk, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in voditeljica hrvaške pobude Reši me Jelena Veljača.
Zanimivo je, da so vse zgodbe velikih žensk, ki so v preteklosti s svojim nekonvencionalnim življenjem same utirale pot k temu, kar danes označujemo za boj za ženske pravice, končale tragično, enako kot zgodba Alme Karlin, je dejala ta hip najglasnejša zagovornica pravic žensk na Hrvaškem, igralka in kolumnistka Jelena Veljača.
»Danes nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti spolov. Zato je zelo pomembno, da 8. marec ne maskiramo s poklanjanjem rož, ki jih je seveda lepo dobiti. Toda današnji dan ne govori o cvetju, temveč o boju za enakopravnost, politično, ekonomsko, o pravici do izobraževanja … Veliko dela je pred nami in ponosna sem, da je naša pobuda del tega boja.«
Jelena Veljača je bila, poroča Tanja Borčić Bernard, gonilna sila pobude Reši me, ki je po nekaj grozljivih zločinih nad otroki in ženskami na Hrvaškem začela boj za spremembo državnega sistema, v katerega žrtve predvsem družinskega nasilja nič več ne verjamejo.
»Odvetnica naše pobude se je v visoki nosečnosti vse poletje z rokami in nogami borila za spremembo treh zakonov, povezanih z družinskim nasiljem in nasiljem nad ženskami, in uspelo nam je.«
Ob tem pa igralka in kolumnistka napoveduje nadaljevanje boja. Ta teden se bodo tako udeležile seje parlamentarnega pododbora za enakopravnost spolov, na kateri bodo opozorile, da Hrvaška ne uveljavlja Carigrajske konvencije, ki jo je ratificirala.
Da se mora boj za enakopravnost nadaljevati, opozarja tudi filozofinja in ena najpomembnejših hrvaških feministk, profesorica Nadežda Čačinovič. Prepričana je, da mora hrvaška družba spremeniti zavest in družbena pričakovanja do žensk in moških. Pri tem pa bodo še naprej imele pomembno vlogo prav civilnodružbene organizacije.
V Celovcu so 3. marca 2020 začeli uradno zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita. Slovenska narodna skupnost, poroča Petra Kos Gnamuš, pa ob tem opozarja na številna nerešena vprašanja. Uvodna prireditev je sicer potekala v znamenju sožitja in sodelovanja med večino in manjšino.
Deželni glavar Peter Kaiser je na uvodni slovesnosti poudaril, da je dvojezičnost na avstrijskem Koroškem danes nekaj samoumevnega, dežela pa z optimizmom zre v prihodnost.
»Koroška leta 2020 ne zaznamuje le stoletnice, temveč ima priložnost, da bo tudi prihodnjih sto let uspešnih.«
Sožitje je zadnja leta res zaživelo, toda priložnosti za izboljšanje položaja koroških Slovencev je še veliko. Predsednik krovne Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug je prepričan, da morajo v jubilejnem letu jasno oblikovati svoje zahteve, hkrati pa kritično osvetliti dogajanje v zadnjih desetletjih.
»V tem je bistvo, da kljub vsemu, kar se je dogajalo, gledamo pozitivno v prihodnost.«
Ključne zahteve slovenske narodne skupnosti so izboljšanje položaja jezika od najnižje stopnje izobraževanja naprej, financiranje tiskanih medijev in zvišanje podpore, ki jo Avstrija namenja narodnim skupnostim. Druga krovna organizacija Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je, kot pravi njen predsednik Bernard Sadovnik, v jubilejnem letu na zvezno in deželno vlado naslovila sveženj ukrepov za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, ki so ga soglasno podprli tudi na sosvetu pri uradu zveznega kanclerja.
»Zdaj pričakujejo, da se bodo, končno, predvsem na zvezni ravni spomnili, da je treba te zahteve upoštevati. Da bomo končno finančno podporo, ki je doslej nismo, in smo zato odvisni od Republike Slovenije.«
Pod naslovom Luštno je vigred’ je v nedeljo 8. 3. potekal tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Občinstva, ki je prejšnja leta povsem napolnil veliko dvorano celovškega doma glasbe, je bilo tokrat nekoliko manj, vendar še vedno veliko, pravi tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip.
Koncert so tokrat posvetili mednarodnemu dnevu žensk in ob tej priložnosti krstno izvedli Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Skladatelj ga je napisal 1955 za ženski pevski sestav in veliki orkester, vendar zaradi njegove prezgodnje smrti ni bil izveden vse do letos. Skladateljev sin, zborovodja Egi Gašperšič, je skladbo priredil za tokratni koncert, ko so Venček koroških ljudskih pesmi izvedli ženska pevska zbora iz Sel in Krope, pianistka Ana Tijssen in člani Slovenske filharmonije.
Na letošnjem koncertu, ki so ga posvetili tudi nedavno umrlima zborovodjema Jožku Kovačiču in Jožetu Ropitzu, so nastopili še mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, skupina Akzent iz Ledinc, Tonč Feinig in mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca.
Posnetek koncerta bomo v Sotočjih predvajali na velikonočni ponedeljek, 13. aprila.
Na Madžarskem imajo navado, da na osnovnih šolah pripravijo dan odprtih vrat, v okviru katerega poskušajo starše prepričati, naj svoje malčke vpišejo prav na njihovo šolo. Takšno prakso imajo tudi v Porabju, kjer so prejšnji teden pripravili dan odprtih vrat na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih. Šolo je obiskala tudi Silva Eöry in ravnateljico Agico Holec najprej vprašala, s kakšnimi argumenti je skušala prepričati otroke in njihove starše, naj se odločijo za vpis.
»Pojasnila sem, kako poteka dvojezični pouk, kateri predmeti so dvojezični, da se slovenščino učimo pet ur tedensko, starše je zanimalo, kako je z učenjem tujega jezika. Pouk nemščine imamo od 4. razreda dalje, naša prednost pa je, da je malo učencev in smo kot nekakšna družinska šola.«
Dneva odprtih vrat se je udeležilo šest otrok in ravnateljica Agica Holec upa, da se bodo vsi vpisali. Za šolo, ki jo letos obiskuje 41 učencev in ima vseh osem razredov, v enem samo dva učenca, je namreč vpis zelo pomemben. Vseskozi namreč šoli grozi, da jo lahko zaradi premajhnega vpisa zaprli.
Šola naj bi za obnovo telovadnice po zagotovilih državnega sekretarja dobila 28 milijonov forintov, kot pravi ravnateljica, pa je zanjo pomembneje, da šola ostane.
»Če bomo zdravi in bomo imeli učence, bomo delali skupaj ob podpori Državne slovenske samouprave, katere cilj je, kot mi je zagotovil predsednik, ohranitev obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju.«
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Neveljaven email naslov