Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O nekdanjem simbolu Slovencev v Italiji in njegovi prihodnosti razmišljajo nekdanji senator Stojan Spetič, pisatelj Marij Čuk, predsednica društva mladih Neža Kravos in profesor zgodovine in filozofije Jernej Šček
"Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata, da gre lastnina v roke lastniku, to je Slovencem v Trstu in s tem simbolno celotnemu slovenskemu narodu. "
Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem pravi pisatelj Marij Čuk. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu simbočlno vrača v roke narodne skupnosti.
Vračanje Narodnih domov določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji, sprejet pred skoraj 20 leti? Kako se je to vprašanje znašlo v samem zakonu? Kot se spominja nekdanji senator Stojan Spetič, ki je pri pripravi zaščitnega zakona sodeloval kot vladni svetovalec za manjšinska vprašanja, ima zasluge za to poslanec Oljke Maselli, luteranski pastor iz Toscane, zelo občutljiv za probleme pravičnosti.
"Prepričan je bil, da bi moral zaščitni zakon poleg pravic vsebovati tudi nekaj materialnega, po eni strani državno podporo, po drugi pa reševanje problema sedežev manjšine. Naletel je na zelo veliko nasprotovanje in verjetno, ker je bil zelo trmast, je dosegel, da je v zakon prišel tudi člen o vračanju."
Stojan Spetič in drugi naši sogovorniki so prepričani, da bo Narodni dom v Trstu in njegovo vzdrževanje pomenilo veliko gospodarsko in finančno breme za slovensko narodno skupnost, ko bo čez kakšno desetletje dejansko dobila dom v svoje roke.
"Želim si, da bi bil ta dom res stičišče kultur in najrazličnejših dejavnosti, kar pomeni, da bo tam zahajala mladina, da bo tam glasbena šola, restavracija, kavarna, terasa in seveda Narodna in študijska knjižnica... Da bo dom vnovič postal izložba slovenske kulture pred italijanskim svetom, kot je bil nekoč. Ne trdnjava, kar je nekoč bil, trdnjav ne rabimo, potrebujemo pa odprta vrata in odprte misli."
Svoje prostore si v Narodnem domu želijo tudi člani društva mladih - DM+, pravi predsednica Neža Kravos.
"Želim si, da bi bili prostori polni, da bi človek stopil vanj in začutil, da se nekaj dogaja. Da bi radi zahajali vanj."
Vračanje Narodnega doma v Trstu, simobola slovenske navzočnosti, mladi doživljajo različno, nekateri bolj drugi manj čustveno, vse pa, upa Neža Kravos, združuje pogled v prihodnost, čeprav se je treba zavedati preteklosti.
"Vrnitev stavbe je tudi neko tako tiho priznanje vseh grozot, ki so se dogajale naši skupnosti. Prav v času, ki ga živimo, se moramo zavedati, kako pomembna je strpnost, še toliko bolj, ker se lahko to zelo hitro ponovi. Biti moramo previdni in se učiti iz preteklosti, ne smemo pa se naslanjati na stare zamere."
Profesor zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernej Šček ni prepričan, kakšna bo slovenska narodna skupnost, ko bo Narodni dom tudi konkretno dobila v svojo last. Postopki bodo namreč še dolgo trajali. Prav spomin in njegova nadgradnja v zagodovinski spomin pa je za njih temeljna državljanska in identitetna vsebina, ki jih legitimno utemeljuje na nekem prostoru.
"Za manjšinca ni nič samoumevno, še najmanj identiteta. Torej je treba to malho polniti z vsebinami, ki ti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz."
Zaradi združitve obeleževanja 100. obletnice požiga in vrnitve Narodnega doma Slovencem ter predsedniškega obiska obeh Bazovič praznovanje ni tako veličastno, kot bi moralo biti, pravi Jernej Šček, prepričan, da gre pri tem za kupčijo, od katere bosta največ imela Ljubljana in Rim.
"Nekdo brklja s spominom in zgodovino na račun gospodarskih interesov. Bolj kot zgodovina kulture, kultura spomina se tu uvaja kultura pozabe."
Tej pa sa lahko uprete tudi s poslušanjem tokratne oddaje Sotočja.
876 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O nekdanjem simbolu Slovencev v Italiji in njegovi prihodnosti razmišljajo nekdanji senator Stojan Spetič, pisatelj Marij Čuk, predsednica društva mladih Neža Kravos in profesor zgodovine in filozofije Jernej Šček
"Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata, da gre lastnina v roke lastniku, to je Slovencem v Trstu in s tem simbolno celotnemu slovenskemu narodu. "
Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem pravi pisatelj Marij Čuk. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu simbočlno vrača v roke narodne skupnosti.
Vračanje Narodnih domov določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji, sprejet pred skoraj 20 leti? Kako se je to vprašanje znašlo v samem zakonu? Kot se spominja nekdanji senator Stojan Spetič, ki je pri pripravi zaščitnega zakona sodeloval kot vladni svetovalec za manjšinska vprašanja, ima zasluge za to poslanec Oljke Maselli, luteranski pastor iz Toscane, zelo občutljiv za probleme pravičnosti.
"Prepričan je bil, da bi moral zaščitni zakon poleg pravic vsebovati tudi nekaj materialnega, po eni strani državno podporo, po drugi pa reševanje problema sedežev manjšine. Naletel je na zelo veliko nasprotovanje in verjetno, ker je bil zelo trmast, je dosegel, da je v zakon prišel tudi člen o vračanju."
Stojan Spetič in drugi naši sogovorniki so prepričani, da bo Narodni dom v Trstu in njegovo vzdrževanje pomenilo veliko gospodarsko in finančno breme za slovensko narodno skupnost, ko bo čez kakšno desetletje dejansko dobila dom v svoje roke.
"Želim si, da bi bil ta dom res stičišče kultur in najrazličnejših dejavnosti, kar pomeni, da bo tam zahajala mladina, da bo tam glasbena šola, restavracija, kavarna, terasa in seveda Narodna in študijska knjižnica... Da bo dom vnovič postal izložba slovenske kulture pred italijanskim svetom, kot je bil nekoč. Ne trdnjava, kar je nekoč bil, trdnjav ne rabimo, potrebujemo pa odprta vrata in odprte misli."
Svoje prostore si v Narodnem domu želijo tudi člani društva mladih - DM+, pravi predsednica Neža Kravos.
"Želim si, da bi bili prostori polni, da bi človek stopil vanj in začutil, da se nekaj dogaja. Da bi radi zahajali vanj."
Vračanje Narodnega doma v Trstu, simobola slovenske navzočnosti, mladi doživljajo različno, nekateri bolj drugi manj čustveno, vse pa, upa Neža Kravos, združuje pogled v prihodnost, čeprav se je treba zavedati preteklosti.
"Vrnitev stavbe je tudi neko tako tiho priznanje vseh grozot, ki so se dogajale naši skupnosti. Prav v času, ki ga živimo, se moramo zavedati, kako pomembna je strpnost, še toliko bolj, ker se lahko to zelo hitro ponovi. Biti moramo previdni in se učiti iz preteklosti, ne smemo pa se naslanjati na stare zamere."
Profesor zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernej Šček ni prepričan, kakšna bo slovenska narodna skupnost, ko bo Narodni dom tudi konkretno dobila v svojo last. Postopki bodo namreč še dolgo trajali. Prav spomin in njegova nadgradnja v zagodovinski spomin pa je za njih temeljna državljanska in identitetna vsebina, ki jih legitimno utemeljuje na nekem prostoru.
"Za manjšinca ni nič samoumevno, še najmanj identiteta. Torej je treba to malho polniti z vsebinami, ki ti pomagajo odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz."
Zaradi združitve obeleževanja 100. obletnice požiga in vrnitve Narodnega doma Slovencem ter predsedniškega obiska obeh Bazovič praznovanje ni tako veličastno, kot bi moralo biti, pravi Jernej Šček, prepričan, da gre pri tem za kupčijo, od katere bosta največ imela Ljubljana in Rim.
"Nekdo brklja s spominom in zgodovino na račun gospodarskih interesov. Bolj kot zgodovina kulture, kultura spomina se tu uvaja kultura pozabe."
Tej pa sa lahko uprete tudi s poslušanjem tokratne oddaje Sotočja.
15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.
Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.
Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!
Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!
Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.
Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, ki te dni slovesno obeležuje 60-letnico delovanja, je bila za svoj trud nagrajena z državnim priznanjem – redom za zasluge. Kam se bo ta krovna organizacija Slovencev v Furlaniji Julijski krajini usmerila v prihodnje, nas zanima v tokratni oddaji. V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se začenja tradicionalni mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, na katerem se bodo tokrat predstavili tudi učenci ljudske šole, ki se v okviru rednega pouka seznanjajo z lutkarstvom. Odpravili smo se na Gornji Senik v Küharjevo spominsko hišo, ki so jo odprli pred petimi leti. Več pa lahko slišite tudi o dolgoletnih tesnih vezeh med slovenskimi in hrvaškimi planinci in razstavi »Skupaj v gorah« v reškem državnem arhivu. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Tokrat več o reformi krajevnih uprav v Furlaniji - Julijski krajini in povezovanju v medobčinske unije, ki povzroča veliko težav. Z Zalko Kuchling, poslanko Zelenih v koroškem deželnem parlamentu, se pogovarjamo o reformi deželne ustave in vlogi, ki jo bodo v njej imeli koroški Slovenci. Preverjamo, kakšna prihodnost se obeta Študentskemu domu Korotan na Dunaju in obeležujemo 70-letnico delovanja dijaškega doma Gorica. Pridružimo se tudi rojakom na Hrvaškem na rednem letnem vseslovenskem srečanju in porabskim Slovencem na festivalu jabolk. Prisluhnite jim!
Neveljaven email naslov