Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov

01.03.2021


Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch.

»Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.«

Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost?

»Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.«

Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista.

Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF.

Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj.

Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem.

Popis prebivalstva na Madžarskem preložen

Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto.

Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro.

»Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.«

Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem.

Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje.

Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah.

Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil

38-letni goriški skladatelj in dirigent Patrick Qauggiato je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.

V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru.

V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej.

Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj.

Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila?

»Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.«

Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja.

»Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.«

Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti?

»V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.«

Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici.

Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb

V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu.

Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij.

V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo.

Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah.

»Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.«

V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka.

Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah.

»Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.«

Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah.

»Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.«

Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije.

V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah.

»Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.«

Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!


Sotočja

867 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov

01.03.2021


Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch.

»Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.«

Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost?

»Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.«

Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista.

Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF.

Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj.

Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem.

Popis prebivalstva na Madžarskem preložen

Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto.

Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro.

»Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.«

Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem.

Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje.

Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah.

Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil

38-letni goriški skladatelj in dirigent Patrick Qauggiato je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.

V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru.

V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej.

Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj.

Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila?

»Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.«

Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja.

»Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.«

Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti?

»V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.«

Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici.

Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb

V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu.

Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij.

V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo.

Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah.

»Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.«

V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka.

Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah.

»Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.«

Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah.

»Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.«

Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije.

V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah.

»Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.«

Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!


28.10.2019

Boj za pravice manjšine in medkulturni dialog

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!


21.10.2019

Dogaja se!

Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.


14.10.2019

Bil je skrajni čas

Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!


07.10.2019

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.


30.09.2019

Volitve v Avstriji in veselje koroških Slovencev

Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!


23.09.2019

Podobe ljudi in pokrajin

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!


16.09.2019

Jezik moraš imeti rad

Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.


09.09.2019

Šola je spet tu!

Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


26.08.2019

Sotočja 02.09.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


26.08.2019

Sotočja 26.8.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


19.08.2019

Sotočja 19.8.2019

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.


12.08.2019

Sotočja 12.8.2019

Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!


05.08.2019

Sotočja 5.8.2019

Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.


24.06.2019

Sotočja 24.6.2019

V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.


17.06.2019

Sotočja 17.6.2019

V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!


10.06.2019

Sotočja 10.6. 2019

Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.


03.06.2019

Sotočja 3.6.2019

Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?


27.05.2019

Sotočja 27.5. 2019

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.


20.05.2019

Sotočja 20.05.2019

Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.


13.05.2019

Sotočja 13.5.2019

Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


Stran 12 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov