Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov

01.03.2021


Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch.

»Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.«

Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost?

»Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.«

Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista.

Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF.

Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj.

Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem.

Popis prebivalstva na Madžarskem preložen

Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto.

Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro.

»Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.«

Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem.

Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje.

Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah.

Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil

38-letni goriški skladatelj in dirigent Patrick Qauggiato je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.

V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru.

V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej.

Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj.

Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila?

»Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.«

Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja.

»Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.«

Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti?

»V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.«

Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici.

Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb

V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu.

Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij.

V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo.

Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah.

»Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.«

V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka.

Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah.

»Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.«

Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah.

»Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.«

Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije.

V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah.

»Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.«

Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!


Sotočja

874 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Slovenščina je pomemben dejavnik tudi pri nabiranju političnih glasov

01.03.2021


Kako so se odrezali koroški Slovenci, na Madžarskem popis prebivalstva preložili za leto in pol, Patrick Quaggiato o ustvarjanju in poustvarjanju glasbe, Boris Lah o očetu, arhitektu Zorku Lahu in opremljanju Galeba

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste, ki so osvojili 59 sedežev v občinskih svetih. To je vsekakor razlog za zadovoljstvo znotraj narodne skupnosti, ugotavlja odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch.

»Enotna lista je v primerjavi z volitvami pred 6 leti osvojila mandat več. Razveseljivo je tudi, da so male frakcije z obrobja dvojezičnega območja, ki imajo običajno en mandat, tega ohranile. Nekatere večje stranke pa so dosegle manj od pričakovanega.«

Kampanja je bila zaradi epidemije drugačna. Veliko je potekala prek družbenih omrežij in s plakati po občinah, neposrednih stikov z volivci, ki so pomembni, tokrat ni bilo. Kako pomembna pa je bila v tokratni kampanji dvojezičnost?

»Slovenščina je pomembna pri nabiranju političnih glasov. Ta za nekatere občina velja že desetletja in se tudi zrcali v volilnih kampanjah Socialdemokratske stranke, Ljudske stranke in Zelenih, da bi Svobodnjaki to zagovarjali, še nisem opazil. Eden od politikov iz vrst narodne skupnosti je to komentiral z besedami, da nekaterim, ko gre za slovenske glasove, slovenščina pač ne smrdi.«

Obstajajo izjeme, za katere je normalno, da imajo dvojezične nastope in volivca nagovarjajo tudi v slovenskem jeziku, dodaja Sebastjan Trampusch. Kandidati iz vrst koroških Slovencev so nastopali na listah različnih strank. Mnogi so bili na listah Socialnih demokratov, nekaj jih je bilo pri Ljudski stranki in nekaj pri Zelenih. Največ pa jih je bilo na listah samostojnega političnega gibanja Enotna lista.

Od tam prihaja tudi vnovični župan Globasnice Bernard Sadovnik, ki ni pričakoval tako prepričljive izvolitve že v prvem krogu. Dobil je namreč kar 65 % podporo. Pomembno pa je, da bo imela Enotna lista v občinskem svetu v prihodnje absolutno večino, je povedal v svojem prvem odzivu za slovenski program ORF.

Župan Železne Kaple Franz Jožef Smrtnik pa se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko Socialdemokratov Elizabeth Lobnik. Dosedanji socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig se bo v drugem krogu pomeril z Danielom Wrissnigom iz Ljudske stranke. V Selah pa je socialdemokratski župan Heribert Kulmesch že v prvem krogu zbral 52,6 % glasov in ohranil svoj položaj.

Več o rezultatih občinskih in županskih volitev na avstrijskem Koroške pa v pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novice Sebastjanom Trampuschem.

Popis prebivalstva na Madžarskem preložen

Države članice evropske unije letos, skladno z evropsko direktivo, opravljajo popise prebivalstva. Večina držav bo popise izpeljala brez anketiranj prebivalstva na registrski način z združitvijo podatkov različnih baz. Na Madžarskem in Hrvaškem so načrtovani tudi osebni pogovori anketarjev s prebivalci, vendar so jih zaradi epidemije preložili. Na Hrvaškem za zdaj za  dva meseca, tako da naj bi popis potekal junija in julija.  Na Madžarskem pa so popis z letošnje pomladi prestavili na jesen prihodnje leto.

Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec v pogovor s Silvo Eöry to ocenjuje za dobro.

»Ko sem prvič slišal to novico, sem menil, da je to slabo. Zdaj mislim drugače. Imel bomo leto in pol časa za obveščanje Slovencev na Madžarskem. Lahko jih bomo obiskali in jim osebno izročili promocijsko gradivo in to ne le v Porabju, temveč tudi v večjih mestih, kjer živijo porabski Slovenci.«

Cilj je, da se za Slovence opredeli vsaj 4000 ljudi, dodaja naš sogovornik, zadovoljen, da bodo lahko zdaj v miru pripravili od 5 do 10-minutni promocijski film, v katerem bodo nastopali Slovenci, ki živijo na Madžarskem.

Ena od novosti in posebnosti pa je tudi Register porabskih vrednot, ki vključuje snovno in nesnovno dediščino. Porabski Slovenci bodo edini na Madžarskem, ki ga bodo pripravili, v njem pa bo vse, kar bo potrdila posebna komisija, tudi tradicionalno Borovo gostüvanje.

Del za porabske Slovence pomembni vrednot je lahko nato vključen v register Železne županije, kamor sodi Porabje, in del nato celo v državni register, dodaja Karel Holec. Komisija naj bi se sestajala trikrat letno in preučila predloge, ki jih lahko posredujejo vsi zainteresirani; od društev do samoupravnih skupnosti, vsako leto pa naj bi izdali tudi knjižico o sprejetih vrednotah.

Poslušalcu pričarati, da se je čas ustavil

38-letni goriški skladatelj in dirigent Patrick Qauggiato je pred tedni prejel visoko priznanje, ki ga ob slovenskem kulturnem prazniku podeljujeta obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji: Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.

V dvajsetih letih je goriški skladatelj napisal več kot 600 skladb, kot tolkalec, dirigent, zborovodja in pevec pa je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih. Goriški glasbenik, tudi priljubljen profesor na obeh slovenskih glasbenih šolah v Italiji, je prisoten in poznan tako v slovenskem kot italijanskem glasbenem prostoru.

V vsakem trenutku je predan glasbi in prostoru, v katerem živi. Kljub temu, da je za svojo vsestransko dejavnost in izjemen opus doslej prejel že kar nekaj nagrad, je bil ob letošnjem priznanju obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji zelo počaščen. Nagrado, ki jo ob Prešernovem prazniku običajno dobijo ljudje, ki so v življenju pokazali že marsikaj, je namreč prejel kot eden najmlajših doslej.

Verjame pa, kot je povedal v pogovoru s Tatjno Gregorič, da bo v življenju lahko pokazal še marsikaj.

Patrick Quaggiato je zaradi bogate ustvarjalnosti in radodarnosti eden najbolj iskanih skladateljev dežele Furlanije Julijske krajine. Njegove skladbe so zelo priljubljene v zborovskem okolju, čeprav ustvarja tudi vokalno inštrumentalna in inštrumentalna dela. Njegov kompozicijski stavek je sodoben, a preprost in zavezan melodiji, njegova glasba je tankočutna, hkrati iskriva, pogosto ritmično in harmonsko barvita. Ponaša se s z izjemnim številom naročil. Katero delo pa bi želel ustvariti sam, brez predhodnega naročila?

»Pisanje po naročilu ni lahko, če pa tega ne bi počel, bi do sedaj ustvaril veliko manj glasbe… Ko bo čas za komponiranje iz lastnih potreb, bi se odločil za pisanje muzikala. Vanj bi vključil veliko elementov, ki me privlačijo, od klasične do sodobne glasbe vključno z zdaj aktualnimi tehničnimi pripomočki.«

Glasbenik, ki združuje ustvarjanje in poustvarjanje glasbe, se zaveda, da je vse povezano in da eno brez drugega ne obstaja.

»Izpolnjenega se počutim, če uspem poslušalcu pričarati občutek, da se je čas ustavil.«

Kaj pa Patricka Quaggiata v teh zaposluje v času epidemije, kaj ga morebiti najbolj radosti?

»V teh časih je moja glavna skrb iskanje novih metod poučevanja na glasbenih šolah. Kako simulirati nastope, spodbujati in vključevati mlade.«

Ob tem pa komponira skladbe predvsem za otroške in mladinske zbore ter osvežuje stare partiture znanih in manj znanih zamejskih skladateljev, ki bodo izšle v pesmarici.

Zorko Lah, arhitekt, ki je dvakrat opremil ladjo Galeb

V okviru projekta Reka, evropska prestolnica kulture (EPK) 2020 se v muzej prenavlja Galeb, šolska ladja vojne mornarice nekdanje SFRJ, ki jo je njen predsednik Josip Broz Tito uporabljal za svoja državniška potovanja po svetu.

Za časa Tita je notranjost ladje Galeb opremil reški arhitekt slovenskega rodu, Zorko Lah, ki se je za področje ladijske arhitekture specializiral med prvo zaposlitvijo, v podjetju STUARD - Studio d'Architettura e Decorazione - v Trstu. Po vojni pa je v več kot dvajsetletni uspešni karieri v podjetju Brodoprojekt na Reki med drugim opremil tudi vrsto potniških in drugih ladij.

V Opatiji živi njegov sin, Boris Lah, zdravnik z magisterijem in doktoratom reške medicinske fakultete, na kateri je tudi poučeval, večino delovnega staža pa opravil v ortopedski bolnišnici v Lovranu. V pogovoru z Marjano Mirković je za Sotočja spregovoril o svojih spominih na očeta in njegovo delo.

Zorko Lah je ladjo Galeb opremil dvakrat: leta 1951, ko je bilo reško podjetje, Centralni urad za projektiranje, poznejši Brodoprojekt, še vojna ustanova, pristojna za  ladjedelništvo v vsej državi, in znova leta 1962, med drugim tudi z deli slovenskih umetnikov, se iz svojega otroštva spominja Boris Lah.

»Takrat je vse to bilo vojaška tajna in ničesar ni smel nositi domov, doma je lahko le skiciral določene stvari in jih odnesel v službo. Strogo je spoštoval pravila, preživel je vojno in preživel je nasilje. Vedel sem le, da je to delal, toda doma o tem, kar je delal za vojsko, ni govoril. In vse, kar je bilo povezano z Galebom, je bila vojaška tajna.«

V zapisih Zorko Lah  tako nikjer ne omenja Galeba ali dela na njem. Sin pa se spominja, da se je oče pogovarjal s Černigojem in Spacalom pa tudi Smokvino iz sosedstva in da je z njihovimi umetniškimi deli opremil salone in prostore na Galebu. Za katera dela gre in kje so zdaj, pa ostaja neznanka.

Ladja Galeb je zavarovana kulturna dobrina in njena zbirka je od leta 2018 sestavni del reškega Mestnega muzeja. Razstava na to temo je leta 2019 zbudila veliko zanimanje, del  gradiva iz družinskega arhiva je prispeval tudi Boris Lah.

»Posredovali smo določene idejne zasnove za stole in pohištvo. Oče je bil privrženec  Bauhausa in je strogo spoštoval čiste, ravne oblike, tako je bilo v njegovem času in od teh oblik ni odstopal. Imam škatlo z nekimi osnutki, a je to gradivo še neurejeno.«

Zorko Lah je v okviru podjetja Brodoprojekt delal po vsej državi, opremljal ladje nastajajočega potniškega ladjevja, iz serije Pesniki, Mesta, zatem tovorne in vojne ladje ter projektiral tudi zgradbe, poslovne prostore in drugo, pojasnjuje sin Boris Lah.

»Imel je 43 projektov, to so bile manjše potniške ladje iz serije, imenovane po pesnikih,  zatem Partizanka, pa Maribor, iz serije ladij, imenovanih po mestih, in tri ladje iz vojne mornarice - Galeb, Podgorka in C-63, ker je oče v glavnem opremljal prostore za kapitane in častnike.«

Zorka Laha, rojenega 1905 v Gabrovcu pri Trstu, so v leta 1944 nemške oblasti v Trstu aretirale in deportirale v Avstrijo, kjer je v Linzu  delal v gradbenem podjetju. Leta 1945 je pobegnil v Berlin. Tam je v letih od 1946 do 1949 delal v jugoslovanski vojaški misiji pri restavraciji in adaptaciji ter notranji opremi poslopja veleposlaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije.

V Berlinu je spoznal svojo soprogo, Nemko, rojeno v Münchnu, ki je bila med vojno v nemškem odporniškem gibanju in se je zaradi preganjanja gestapa zatekla v Berlin. Ko so Američani izvedeli, da je bila komunistka, tam ni več mogla ostati. Ni mogla niti dobiti službe, niti končati študija medicine. Edina možnost je bil odhod v takratno FLRJ, v pripoveduje Boris Lah.

»Zanju je bil to nekakšen izhod. Oče je bil domoljub, želel je obnoviti to državo, zato je privolil, da pride v Brodoprojekt, kjer je delal dan in noč.«

Daljši pogovor z Borisom Lahom lahko slišite v oddaji!


14.09.2015

Sotočja 14.9.2015

Ttokrat lahko več slišite o pomanjkanju denarja, ki vpliva tudi na izvedbo kulturnih programov rojakov na avstrijskem Koroškem. Oddaja je vnovič šolsko obarvana. Zanima nas, kako je z vpisom mladih rojakov v obe porabski dvojezični osnovni šoli in gimnazijo v Monoštru. Podatki niso najbolj spodbudni tako glede učencev kot učiteljev. Zaznamujemo tudi 85. obletnico poboja prvih protifašistov v Evropi, rojakov, ki so jih ustreli v Bazovici pri Trstu, in vas vabimo na ogled dveh razstav. V galeriji Kult3000 v Ljubljani svoja dela predstavlja fotografska skupina rojakov iz Slovenskega doma Bazovica z Reke, v reški galeriji, ki vrata široko odpira slovenskim razstavljavcem, pa so na ogled dela Jožeta Ciuhe.


07.09.2015

Sotočja 7.9.2015

Ob začetku novega šolskega leta na avstrijskem Koroškem, boste v tokratnih Sotočjih lahko prisluhnili pogovoru z doktorjem Miho Vrbincem, nekdanjim ravnateljem slovenske gimnazije v Celovcu, ki je zdaj nadzornik za slovenščino na gimnazijah in poklicno izobraževalnih šolah. Na Hrvaškem se z novim šolskim letom na Reki, v Pulju in Buzetu začenja dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z novima učiteljicama, novosti pa se obetajo tudi pri učenju slovenščine v javnih šolah na Reki in v Matuljih. Katere, izveste v Sotočjih, v katerih bomo zajadrali tudi do uspešnega športnega projekta Esimit Europa, slovenskega podjetnika Igorja Simčiča, ki je povezal dve deželi, gospodarstvo, kulturo, dobrodelnost in diplomacijo. Bili pa smo tudi na odkritju spomenika v spomin slovenskim porabskim pregnancem v delovna taborišča na Hortobágy.


31.08.2015

Sotočja - 31.8.2015

Zadnja Sotočja v mesecu avgustu bodo postregla s pisanim pregledom poletnega- ustvarjalnega dogajanja med našimi rojaki iz sosednjih držav. Ustavili se bomo na 45. Likovni koloniji mladih, ki bi sicer prvotno morala biti na Koroškem, a je zmanjkalo finančnih sredstev, zato so izvedbo zaupali narodni skupnosti v Porabju. Po zaključku letošnjega projekta Mladirod rock v Šentjanžu v Rožu se bomo pogovarjali z glasbenikom, moderatorjem in glasbenim menedžerjem Nikolajem Grilcem, ki je vodil eno od delavnic. Za Sotočja bo strnil vtise in povedal tudi nekaj več o svoji prihajajoči solo plošči. Izvedeli boste, kako so se imeli udeleženci že 40. Gledališke in kulturne delavnice v Ankaranu, obmorskim razglednicam pa bomo pridali še eno – o kulturni ustvarjalnosti v Kvarnerju s slovenskih pridihom, ki je zaznamovala zadnji avgustovski konec tedna. Seveda pa ne bomo pozabili na jubilanta, Borisa Pahorja, ki je ob svojem 102. rojstnem dnevu prejel naziv kulturni ambasador Slovenije. Vabljeni v družbo Sotočij v ponedeljek po 20h!


24.08.2015

Sotočja - 24.8.

Folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem z Gornjega Senika obeležuje 30 let. Kako so proslavili ta jubilej boste izvedeli v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi v Rožu, kjer je vse nared za že tretjo delavnico Mladirod rock, o kateri bo spregovoril vodja Marko Štern. Zavili bomo tudi v Špeter in si ogledali tamkajšnji muzej SMO- Slovensko multimedialno okno, ki mu v Evropi tako rekoč ni para. Odgovor zakaj je temu tako prinaša tokratna oddaja. Muzej je nastal v okviru projekta Jezik Lingua, prav jezik oziroma domače narečje pa sta bila v središču pozornosti letošnje Etnološke delavnice v »Palčavi Šiši« v vasici Plešce v Gorskem Kotarju. Več o tem bo povedal vodja Marko Smole, ki je tudi zaslužen, da bil prav ta govor letos uvrščen na seznam nesnovne dediščine na Hrvaškem. Ob pestrem poletnem dogajanju pa se bomo že zazrli tudi v jesen, ki bo delovna tudi za stranko Slovenska skupnost iz Italije. Vabljeni v družbo zgodb rojakov iz sosednjih držav!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


17.08.2015

Sotočja 17.8. 2015

V oddaji tokrat gostimo Davida Peterina, rojaka z Goriškega, novega predsednika pokrajinske organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze. Kaj so njegove prioritete in kako je s sodelovanjem z drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji - Svetom slovenskih organizacij na pokrajinskem nivoju? Odgovor slišite v Sotočjih. Predstavljamo urednico prve slovenske revije za ženske Slovenka, pisateljico, prevajalko, intelektualko, ki je javno polemizirala z Antonom Mahničem Marico Nadlišek Bartol. Z vodjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem zaznamujemo 20-letnico delovanja njihovega K in K centra v Šentjanžu v Rožu ter preverjamo, kako kulturno poletje preživljajo rojaki na avstrijskem Koroškem. V Monoštru obiščemo ustvarjalce tradicionalne likovne kolonije in se ustavimo v Gorskem kotarju, v vasici Plešce, kjer je tudi to poletje zelo živahno. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


10.08.2015

Sotočja 10.8. 2015

Avstrijska Koroška, ki odločno nasprotuje podaljšanju obratovanja krške jedrske elektrarne, stavi na uporabo zgolj obnovljivih virov energije. Kako pa je z njihovim ambicioznim načrtom energetskega preobrata, tudi v luči nujnega varčevanja? O tem se v tokratni oddaji pogovarjamo Štefanom Merkačem, ki je pri koroški deželni vladi zadolženega za energijo in trajnostni razvoj. Vabimo vas na kavo oziroma na razstavo o kavi v Trst in k rojakom v Reziji. S porabskim Slovencem Lacijem Kovačem predstavljamo Števanovce in preverjamo, kako to vroče poletje preživljajo v Kvarnerju. Slovenski gosti so, kot kaže, zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi tamkajšnji turistični delavci, saj so Slovenci po obisku takoj za nemškimi turisti.


03.08.2015

Sotočja 3.8.2015

Rojakom v Benečiji se je ob koncu svojega mandata z obiskom zahvalil veleposlanik Slovenije v Italiji Iztok Mirošič. Z Milošem Budinom, vodjo Gledališča Furlanije - Julijske krajine v Trstu, govorimo o novi sezoni in nadaljnjem sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem. Preverjamo poletni kulturni utrip med rojaki na avstrijskem Štajerskem. Z donom doktorjem Ivico Križem, rojakom iz Prezida, se pogovarjamo tudi o posledicah najnovejših zapletov z arbitražnim sporazumom in predstavljamo mlado porabsko Slovenko Anamarijo Bedič, novo sodelavko Zveze Slovencev na Madžarskem.


27.07.2015

Sotočja 27.7.2015

Slovenski zamejski tiskani mediji so, kot kaže, v vse večji krizi. Po Primorskem dnevniku, tednikih Nov Mataj in Novice, se je v finančnih težavah zdaj znašla tudi Zadruga Goriška Mohorjeva in njen tednik Novi glas. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. V Porabju so slovesno odprli slovensko vzorčno kmetijo, ki naj bi v prihodnje postala osrednji center za druženje, izobraževanje in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Na Reki preverjamo, kakšno je zanimanje med mladimi za študij v Sloveniji, na Rebrci, na avstrijskem Koroškem, pa kaj so v tednu dni ustvarili mladi umetniki.


20.07.2015

Sotočja 20. 7. 2015

Razmere med rojaki v sosednjih državah se spreminjajo in vse teže bo govoriti o pripadnosti slovenskemu narodu, na osnovi najnovejših raziskav ugotavlja Ivan Peterlin, predsednik zveze slovenskih športnih društev v Italiji. Pristojni za dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem želijo s projektom kompetenčnih ocen izboljšati poučevanje v slovenskem jeziku in tako tudi dvigniti raven znanja slovenščine med učenci. Kakšni so rezultati projekta, ki so ga začeli poskusno uvajati pred dvema letoma, nas zanima v tokratni oddaji. Odpravili smo se na tradicionalno srečanje porabskih Slovencev, tokrat v Andovce, skupaj z rojakom doktorjem Boštjanom Surino pa vas povabimo v Prirodoslovni muzej na Reki, kjer so na ogled zanimive zbirke.


13.07.2015

Sotočja 13.7.2015

Tokrat nekaj več pozornosti namenjamo športu, ki je med rojaki v soseščini zelo pomemben, ne le zaradi telesne vadbe, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenske identitete. Prvi nogometni turnir, ki so ga pripravili na Ptuju v okviru prireditve Dobrodošli doma, je spodbudil pristojne, da bodo skušali še okrepiti tovrstno sodelovanje. Na čezmejno sodelovanje stavijo, kot lahko slišite, tudi v športnem društvu Zarja iz Bazovice pri Trstu, ustanovljenem že leta 1923. Gostimo predsednico novega sveta slovenske narodne skupnosti v občini Matulji Rozo Jelenič in se pogovarjamo z udeleženci 10. mladinske poletne šole slovenščine. Vnovič se odpravimo v Benečijo, Na "Postajo Topolôve", zanimiv umetniški projekt, ki pod Kolovrat vedno znova privabi množico ljudi. Skupaj z udeleženci etnološkega tabora pa raziskujemo kulinarične običaje Porabja. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav!


06.07.2015

Sotočja 6.7.2015

Skupina učiteljev iz Porabja je tokrat svoje znanje slovenščine izpopolnjevala v Radencih. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom sveta slovenske narodne skupnosti v Primorsko-goranski županiji Vasjo Simoničem, rojakom iz Lovrana, se pogovarjamo tudi o pripravljenosti Slovencev iz Kvarnerja za sodelovanje v manjšinskih predstavništvih ter o pomenu samih svetov. Še naprej spremljamo usodo Novic - tednika koroških Slovencev. Kakšen naj bi bil v prihodnje ta časopis, so konec tedna razpravljali predstavniki lastnikov, dveh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem. Odpravili smo se tudi v Špeter in z zadnjimi štirimi beneškimi Čedermaci, zlatomašniki, obujali spomine na 50 let njihovega delovanja, predanega tam živečim Slovencem ter se pridružili romarjem na Višarje. Slišite pa lahko tudi nekaj utrinkov z letošnjega srečanja Dobrodošli doma, ki je potekalo na Ptuju, in predlogov, ki so jih dali rojaki na 15. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru, naslovljenem »Slovenke in Slovenci iz tujine za uspešno Slovenijo«. Predlogov je bilo kar nekaj, manj pa je bilo tistih, ki so jim bili namenjeni.


29.06.2015

Sotočja 29.6.2015

Pouka je konec, nas pa zanima, kaj si lahko mladi rojaki v sosednjih državah obetajo v prihodnjem šolskem letu. Kako bo s poukom na dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju in kako z učitelji iz Slovenije, ki učijo slovenski jezik in kulturo na območju varaždinske županije? O tem se pogovarjamo s predstavnikom ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom, sekretarjem v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, zadolženim za slovensko šolstvo v zamejstvu. Zaradi varčevanja bodo na avstrijskem Koroškem zaprli 20 manjših podružničnih ljudskih šol, med njimi bo tudi 8 dvojezičnih. Protesti krajanov in več tisoč zbranih podpisov oblasti niso prepričali. Zakaj zapirajo manjše šole, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabine Sandrieser. V oddaji lahko slišite tudi nekaj odzivov na odprtje novega tržaškega knjižnega središča, tudi uglednega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, Prešernovega nagrajenca Miroslava Košuto. Radio Monošter, edina slovenska radijska postaja na Madžarskem, praznuje 15-letnico delovanja. Kako je s poslušalstvom? Kako je z mladimi? So kot cigaret, ki dogoreva, pravi glavni urednik Francek Mukič. Reška fotografinja in planinka Anita Hromin pa pove več o razstavi Impresije z morja, s katero se bodo fotografi Slovenskega doma Bazovica predstavili na prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.


22.06.2015

Sotočja

Odpravili smo se na slovensko gimnazijo v Celovec, kjer poteka sklepni del mature – letos prvič enotne po vsej Avstriji. Dijake ta teden čaka še ustni izpit iz izbranega predmeta. Pred tem so večinoma zelo uspešno opravili pisni izpit in predznanstveno oziroma seminarsko nalogo z zagovorom, kjer so se srečali tudi z znanstveno raziskovalnim delom. Kaj pa je bilo najtežje, nas zanima v oddaji. Uredniška ekipa osrednjega tednika koroških Slovencev – Novice - bo morala prvega julija oditi, če ji lastniki ne bodo preklicali odpovedi zaposlitev. Razlog za odpovedi so bile finančne težave časnika, ki naj bi bile za zdaj rešene. Kaj pa novinarji in uredniki, zadolženi za vsebino tednika, enega redkih, ki mu v teh časih naklada raste? Prisluhnite oddaji. Gostimo Draga Štoko, tržaškega Slovenca, nekdanjega predsednika Sveta slovenskih organizacij, in Tatjano Jedriško Pančelat, rojakinjo iz Medveje pri Lovranu, zelo dejavno literatko. Na romanje od Malega Triglava v Andovcih do Triglava pospremimo skupino 14-ih porabskih Slovencev. Več dni hoje, tudi po 50 kilometrov na dan, v vremenu, ki planincem ni bilo naklonjeno, toda …. Ali so osvojili najvišji slovenski vrh? Poslušajte oddajo.


15.06.2015

Sotočja 15.6.2015

Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Preverjamo, kako je s poukom slovenskega jezika in kulture na območju Varaždina, predvsem, kako kaže za prihodnje šolsko leto. Ustavimo se na celovški univerzi, kjer se končuje prvi del študijskega projekta, namenjenega usposabljanju za delo s prebežniki. Zanimanje za izobraževanje je preseglo pričakovanja in zmožnosti. V Avstrijo naj bi se letos zateklo več deset tisoč prebežnikov in več deset jih bo zatočišče dobilo tudi na avstrijskem Koroškem. Kakšne so izkušnje v Železni Kapli, lahko slišite v oddaji. Gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Povabimo pa vas tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav.


08.06.2015

Sotočja 8.6.2015

V oddaji tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji in s tem tudi slovenskega tednika Novice. Gostimo Sarah Martino Rogaunig, koroško Slovenko, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Majo Smotlak, rojakinjo s Tržaškega, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v oddaji. Odpravili smo se v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole, in skupaj z monoštrskim komornim zborom praznovali 10–letnico njegovega delovanja. Z mlado rojakinjo s Kvarnerja Roberto Cetina pa se pogovarjamo o študiju oblikovanja. Kot študentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost sodeluje na zaključni razstavi študentskih del, za svojo kreativnost pa je bil odlikovana že kot dijakinja. Prisluhnite rojakom in njihovim zgodbam v oddaji Sotočja!


01.06.2015

Sotočja 1.6.2015 - Druženje z rojaki iz soseščine

Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


01.06.2015

Druženje z rojaki iz soseščine

Tokrat se ustavimo na Tromejniku, stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije, kjer so se minuli teden srečali predsedniki vseh treh držav. Kakšne priložnosti ponuja območje treh povezanih narodnih parkov, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravili smo se v Škófiče na avstrijskem Koroškem, kjer so konec tedna praznovali 110-letnico delovanja prosvetnega društva Edinost, enega najstarejših slovenskih društev, in 30-letnico dvojezičnega vrtca Minka. Oba skrbita, da slovenska beseda ob vrbskem jezeru ne zamre. Doktorica Barbara Riman pove več o tesnih vezeh Slovencev z Reko, ki segajo že v 15. Stoletje. Preverjamo pa tudi, kako poteka obnova prostorov novega slovenskega kulturnega knjižnega središča v Trstu, ki naj bi svoja vrata odprl 23. junija letos. Rojaki ga, kot lahko slišite v Sotočjih, težko pričakujejo. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


25.05.2015

Sotočja 25.5.2015

Ob shodih neofašistov in protifašistov v Gorici se v tokratni oddaji z zgodovinarko iz Trsta, doktorico Marto Verginella pogovarjamo o spominjanju, temi, ki postaja tudi za zgodovinarje vse aktualnejša. Gostimo pred kratkim izvoljenega predsednika Sveta slovenskih organizacij, goriškega Slovenca, Walterja Bandlja, ki napoveduje obiske na terenu. Zanima nas, kakšne načrte ima Zveza Slovencev na Madžarskem pod novim – starim vodstvom. V petek je bil na mesto predsednika najstarejše krovne organizacije porabskih Slovencev vnovič izvoljen Jože Hirnök. Kot pravi, bodo skušali v delovanje zveze bolj vključiti tudi mlade. Sicer pa ostaja njihova ključna prioriteta skrb za slovenski jezik in porabsko narečje, pa tudi gospodarski razvoj. V oddaji lahko slišite več tudi o slovensko hrvaškem sodelovanju v Kvarnerju. Slovenski arhitekti pripravljajo preureditev mestnega središča v Matuljih, študenti premišljajo o preureditvi tamkajšnjih turističnih objektov. Slovenskim strokovnjakom so zaupali znamčenje otoka Cresa, hotelirji iz Slovenije in Hrvaške pa sodelujejo v več projektih, povezanih tudi z ugotavljanjem kakovosti hotelske ponudbe. Rojake na Reki je obiskala tudi skupina študentov iz Slovenije. Kaj jih je najbolj presenetilo, lahko slišite v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na ogled kovačije Petra Dolinška v Železni Kapli. V kovaški delavnici, ki je bila postavljena že v 16. stoletju, so več sto let kovali orodje, podkovali konje in popravljali vozove. Prav zaradi opazovanja kovača pri delu se je Peter Dolinšek odločil, da se bo izučil tega poklica. Po upokojitvi pa je tudi kupil kovačijo in s tem uresničil svoje sanje. Prisluhnite mu v tokratni oddaji!


18.05.2015

Sotočja 18.5.2015

Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. Kako na to gledajo koroški Slovenci? Odgovor slišite v tokratnih Sotočjih. V Milanu smo se na svetovni razstavi pridružili rojakom iz Furlanije Julijske krajine, ki so se predstavili v slovenski hiši, in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo tudi stare grščine. V Porabju preverjamo, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z 79-letno rojakinjo z Reke Marijo Šenk pa se pogovarjamo o njenem zelo intenzivnem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je namreč izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta.


Stran 23 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov