Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izvedeli boste, da prav danes mineva 159 let od prvega slovesnega odprtja mariborske Kadetnice.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano “Svobodno tržaško ozemlje”, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
3360 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izvedeli boste, da prav danes mineva 159 let od prvega slovesnega odprtja mariborske Kadetnice.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano “Svobodno tržaško ozemlje”, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim, tudi o prvi množični stavki po drugi svetovni vojni na Slovenskem …
V Spominčicah govorimo o zgodovinarju, ki je zaslužen za začetni razvoj galerijske dejavnosti v Mariboru …
V Spominčicah boste slišali kako je sin šlezijskega trgovca postal znameniti slovenski skladatelj...
Govorimo tudi o tem, da je današnji dan povezan s prvimi slovenskimi poštnimi znamkami …;
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Stane Kocutar se danes spominja tudi junaškega častniku iz Frama, ki ga bolj kot slovenska pozna srbska vojaška zgodovina.
Med drugim o tem, da je Slovenska skupščina pred 30. leti sprejela zakon, ki je omogočil večstrankarski politični sistem in drugačen izbor na volitvah ….
V Spominčicah govorimo tudi o skladatelju in zdravniku iz Šentjurja pri Celju, ki so mu rekli »slovenski Schubert«.
V Spominčicah tudi o zgodovinskem odločanju na Slovenskem – na današnji dan pred 29. leti …
V Spominčicah prisluhnite tudi o režiserju iz Maribora, ki je režiral prvi slovenski televizijski kviz …
V Spominčicah, med drugim, tudi o tem, da je Maribor pred 55. leti dobil prvi povsem pravi študentski dom …
V Spominčicah tudi o o hčerki pesnika Franceta Prešerna, ki je napisala spomine na očeta in je nekaj časa živela tudi v Mariboru ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Neveljaven email naslov