Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izvedeli boste, da prav danes mineva 159 let od prvega slovesnega odprtja mariborske Kadetnice.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano “Svobodno tržaško ozemlje”, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
3360 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izvedeli boste, da prav danes mineva 159 let od prvega slovesnega odprtja mariborske Kadetnice.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano “Svobodno tržaško ozemlje”, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
V Spominčicah se spominjamo nesrečne ljubljančanke, ki jo je pred 85. leti pokončal morski pes.
V Spominčicah govorimo tudi o dnevu, ko je Slovenija dobila prvo mednarodno letališče.
V Spominčicah govorimo tudi o tem, kako je Tomosov moped Colibri s serijsko številko 6519 pred 50. leti postal last etiopskega cesarja
V Spominčicah se Stane Kocutar spominja tržačanke, ki se je pred 100 leti z družino preselila v Maribor in postala prva igralka – dobitnica Borštnikovega prstana.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, tudi med drugim, o uspešnem mariborskem glasbenem dogodku v Gradcu pred več kot 90. leti ....
V Spominčicah smo govorili o slovesnem dogodku pred 85. leti na sedanjem Trgu generala Maistra v Mariboru …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah boste izvedeli več o zgodovinskem ozadju današnjega praznika občine Ptuj
Danes se spominjamo arhitekta dunajske šole, ki je v zgodnjem 20. stoletju v Mariboru zasnoval nekaj najzanimivejših meščanskih hiš …
V Spominčicah govorimo tudi o dnevu, ko je na državni meji z Madžarsko padla železna zavesa ….
V Spominčicah prisluhnite o burnem političnem dogajanju pred pol stoletja na Slovenskem, ki so mu rekli »cestna afera« ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah govorimo tudi o prvem nosilcu olimpijske kolajne slovenskega rodu …
Neveljaven email naslov