Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izvedeli boste, da prav danes mineva 159 let od prvega slovesnega odprtja mariborske Kadetnice.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano “Svobodno tržaško ozemlje”, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
3294 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izvedeli boste, da prav danes mineva 159 let od prvega slovesnega odprtja mariborske Kadetnice.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Cerkveni zgodovinar FRANC DOLINAR je leta 1939 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani ter nato postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Vmes je študiral tudi cerkveno zgodovino na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Že v gimnaziji je pisal v glasilo Zveze katoliških dijakov “Mi mladi borci”, pozneje pa postal oster in dosleden nasprotnik komunizma. Leta 1945 je odšel v begunstvo in veliko objavljal v slovenskih revijah v Argentini, leta 1990 pa je tam v knjigi izšel izbor njegovih esejev, razprav in člankov. Franc Dolinar se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Na mirovni konferenci v Versaillesu v Franciji so zmagovite zavezniške sile v prvi svetovni vojni na današnji dan leta 1919 ustanovile Društvo narodov, organizacijo, ki naj bi na osnovi ideje o kolektivni varnosti zagotavljala mednarodni mir. Na začetku je imelo Društvo 32 članic, med njimi tudi Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Nemčija pa niso bile včlanjene. Sčasoma se je število članic povečalo na 60.
Države članice so s Paktom Društva narodov sprejele obveznost, da se skupno uprejo napadu na ozemeljsko in politično neodvisnost kake članice, mirno razrešujejo spore in se odrečejo uporabi sile v medsebojnih odnosih. Predvidene sankcije proti kršilcem so bile nedorečene in v praksi večji del neuresničljive. Zaradi neenotnosti velikih sil Društvo narodov ni bilo učinkovito, saj v številnih mednarodnih krizah ni pokazalo rezultatov. Formalno je prenehalo delovati leta 1946.
——
Na današnji dan pred 70-imi leti sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano “Svobodno tržaško ozemlje”, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
Danes se spominjamo dneva, ko se je Maribor odločil za elektrifikacijo. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah govorimo tudi o Rudolfu Gustavu Puffu – izjemni osebnosti Maribora iz sredine 19. stoletja Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah prisluhnite tudi o dnevu, ko je zaživelo koncentracijsko taborišče jugoslovanskih oblasti na Golem otoku.
Slišali boste o politiku iz Maribora, ki je pred 90. leti postal prvi ban Dravske banovine
V Spominčicah govorimo o slovenskem ženskem svetovnem rekordu v mestu diska iz druge polovice dvajsetih let minulega stoletja. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Danes se spominjamo tudi dneva, ko so s košarkarsko tekmo odprli športno dvorano Tabor v Mariboru.
V Spominčicah se spominjamo pionirja našega radia, ki se je poslovil na začetku letošnjega leta …
V Spominčicah govorimo o dogajanju pri vojaškem skladišču na Ložnici nad Slovensko Bistrico pred 28. leti ….
Danes se spominjamo tudi umetnika po katerem je poimenovano Borštnikovo srečanje ….
V Spominčicah govorimo o tragičnem jutranjem streljanju v Mariboru pred 28. leti …
V Spominčicah smo govorili tudi o inovatorju svetovnega formata iz Slovenskih goric … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah se spominjamo dneva, ko so v Mariboru v spomin na ustanovitev slovenske države posadili lipo.
Slišali boste tudi o polkovniku Vauhniku – možu, ki je aprila 1941 Beograd opozoril na rušilni letalski napad;
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah se spominjamo tudi Ane Kansky – pred 99. leti prvi doktorantki Univerze v Ljubljani …
O rubriki Spominčice govorimo tudi o slovenskem zdravniku, ki je bdel nad boleznijo slovitega tenorista Josea Carrerasa ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Neveljaven email naslov