Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Na današnji dan leta 1970 so podelili prvi Borštnikov prstan. Prejela ga je Elvira Kraljeva. Spominčice pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o dnevu za katerega bi lahko rekli, da šteje za nekakšen rojstni dan Maribora …Pripravil Stane Kocutar.
V Spominčicam tudi o tem, da smo na današnji dan pred dvajsetimi leti v Mariboru prvič prečkali Davo po Koroškem mostu … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah nekaj več o začetkih punka na Slovenskem … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o zadnjem od sedmerice celjskih junakov iz leta 1944... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste med drugim izvedeli, da se je pred 110. leti rodil arhitekt, ki je zasnoval mestno podobo Murske Sobote … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, ki jih pripravlja Stane Kocutar tudi o tem, da se bomo spomnili 90-letnice vodilnega slovenskega jezikoslovca 2. polovice 20. stoletja.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim o tem, kdaj so v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevim začeli s pridobivanjem aluminija …Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim o pomembnem mejniku slovenske samostojnosti – pred 25. leti … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim o snegu, ki je na današnji dan pred 90. leti pobelil Ljubljano …Pripravlja Stane Kocutar.
V sredinih Spominčicah, med drugim o očetu mariborskega humorističnega časopisa »Toti list« ... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o izgubljenem otroštvu in neizmernem pogumu izgnanih otrok z Lobnice nad Rušami …Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o dveh pomembnih osebnostih vojaške zgodovine. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, tudi o zdravnici iz Slovenske Bistrice, ki je sloves naše medicinske znanosti ponesla v svet …. Pripravlja Stane Kocutar.
Med drugim o dveh osebnosti – o pesniku in o strokovnjaku za vinsko trto, ki ju je poleg rojstnega dne družilo tudi iskreno prijateljstvo …, ki sta na isti dan praznovala rojstni dan. Pripravil Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov