Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah boste slišali tudi o pianistki svetovnega slovesa, ki že pol stoletja poučuje klavir … Pripravlja Stane Kocutar.
V tokratnih Spominčicah tudi o strokovnjaku za sanskrt z Reke na Pohorju …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o tem, kako se je v Švici zgodila prva slovenska zmaga v smuku za ženske. Pripravlja Stane Kocutar.
v Spominčicah boste slišali kdaj je bila sprejeta odločitev, da bo 8. februar slovenski kulturni praznik …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste izvedeli, koliko prebivalcev je živelo na ozemlju današnje Slovenije – brez Primorske – na današnji dan pred 96. leti … Pripravil Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim o tem zakaj je bilo leta 1988 smučarsko slavje v Kranjski gori namesto pod Pohorjem … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V današnjih SPOMINČICAH tudi o agronomu, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o enem najhujših potresov v slovenski preteklosti … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim o slovitem pevovodji Jožetu Gregorcu … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o slovenskem mojstru arhitekture svetovnega slovesa, ki je pustil svoj pečat v štirih evropskih prestolnicah … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o tem, kdo velja za prvega slovenskega geologa in izobraženega rudarskega strokovnjaka …
V Spominčicah tudi o tem, zakaj je avstrijski zunanji minister Mock pred četrt stoletja obiskal Ljubljano …
V Spominčicah tudi o mariborskem gimnazijcu, ki je pustil pečat slovenski matematični znanosti …
V današnjih SPOMINČICAH o tem da smo pred natanko poldrugim stoletjem v Mariboru dobili prvi časopis v slovenskem jeziku …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, ki jih pripravlja Stane Kocutar, tudi o tem, da mineva četrt stoletja od zelo pomembnega priznanja slovenske samostojnosti ….
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim, o človeku, ki je lastnoročno pripeljal prvo lokomotivo na Slovensko ozemlje …
Neveljaven email naslov