Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o slovenskem pisanju, ki se je dobrih tisoč let po nastanku za kratek čas spet vrnilo domov … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim o tem, kako ima 150 let star cesaričin ukaz še danes močan vpliv na naš jedilnik … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o dnevu, ko so na Ig in v Pekre prišli prvi naborniki … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o Dolenjcu, ki je skrbel za obnovo vinogradov v Bolgariji … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste izvedeli, da se je pred 145. leti rodil gotovo najvplivnejši slovenski politik prve polovice 20. stoletja … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah med drugim tudi o rojstnem dnevu Radia Maribor… Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, ki jih pripravlja Stane Kocutar, tudi o katastrofalnem požaru, ki je v maju na začetku 20. stoletja prizadel Slovenj Gradec …
V Spominčicah tudi o klasičnem filologu iz Hotinje vasi, ki je postal častnik generala Rudolfa Maistra;
V Spominčicah tudi o tem kako je pesnik prebral novodobno Majniško deklaracijo … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o voditelju upora slovenskih vojakov v Judenburgu pred 99. leti... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o stavbeniku iz Šlezije, ki je postal mariborski meščan … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste med drugim izvedeli, koliko potnikov je v prazničnem času pred pol stoletja v Šentilju prečkalo avstrijsko-jugoslovansko državno mejo … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice tokrat poročajo tudi o dnevu, ko se je maršal Tito mudil v Zlatoličju … Pripravil Stane Kocutar.
V Spominčicah o otvoritve stavbe v Mariboru katere gradnja je trajala dobrih 12 let …. Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice tudi o predsedniškem lovskem podvigu na Pohorju … Pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov