Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o tem, kako je druga polovica 16. stoletja prinesla prve poštarje v sodobnem pomenu besede … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Stane Kocutar danes tudi o dnevu pred 70. leti, ko so v Mariboru izdelali prva dva tovorna avtomobila.
Stane Kocutar danes v Spominčicah tudi o Mariborčanu, ki je projektiral prvi privez koprske luke...
Danes Stane Kocutar govori tudi o dnevu, ko se je začel prvi televizijski program v slovenskem jeziku.
V Spominčicah boste slišali tudi o umnem sadjarju in vinogradniku iz Slovenskih goric, ki je že v 2. polovici 19. stoletja sodeloval na razstavah v Londonu in na Dunaju … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim o dnevu, ko smo natančno izvedeli kako visok je Triglav … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Na današnji dan leta 1936 so se v Brlinu začele poletne olimpijske igre. Na njih je medaljo osvojil tudi naš olimpijonik Leon Štukelj, Več o dogodkih današnjega dne v Spominčicah, ki jih pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o napetostih v slovenski politiki konec šestdesetih let minulega stoletja, ki so dobile ime »cestna afera«. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o dnevu, ko je bila uradno odprta železniška povezava med Dunajem in Trstom … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o klasičnem filologu, ki je zaslužen za ustanovitev prve slovenske univerze in gimnazije v Murski Soboti … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o dnevu ko je nekdanja dežela Kranjska dobila prvega deželnega glavarja slovenskega rodu …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o sabljaču Rudolfu Cvetku, ki je Avstroogrski poleti 1912 prisabljal olimpijsko kolajno …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim, med drugim, o tem, kako se je pred 160. leti začela graditi obdravska železniška proga med Mariborom in Celovcem …Pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov