Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah tudi o dnevu, ko je Slovenija dobila prvi dvojčici – iz epruvete … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o ukradenem otroštvu Šarhovih in drugih z Lobnice nad Rušami. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o slovenskem admiralu, ki je leta 1941 z dvema torpednima ladjama odplul k Britanski mornarici. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah se bomo sponili 170 letnice rojstva utemeljitelja slovenske bibliografije … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, tudi o treh različnih a zelo podobnih ljudeh – rojenih na današnji dan v zaporedju treh let … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah tudi o tem, kako je slovenska oblast v osemdesetih letih izgubljala živce ob pojavu subkulture … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o bitki v kateri je celjski grof Herman 2. rešil življenje svojemu kasnejšemu zetu … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Danes boste slišali tudi o tem, kako je Maribor pred 85. leti okrepil položaj največjega tekstilnega industrijskega središča v Kraljevini Jugoslaviji … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o slovenskem častniku, ki je bil do smrti leta 1961 pribočnik Jugoslovanske kraljice Marije Karadžorževič … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o dnevu v drugi polovici 19. stoletje, ko so se v Mariboru zbrali vinogradniški strokovnjaki iz celostne Avstro-Ogrske monarhije ….
V Spominčicah smo spregovorili tudi o dnevu, ko je Maribor doživel najbolj množičen shod v svoji zgodovini ….
V Spominčicah boste slišali tudi o rojaku iz Šoštanja, čigar drža je lahko vzor tudi danes. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o tem, kako je današnji dan pred 70. leti Slovenskemu narodu vsaj delno popravil krivico iz leta 1915 – in postal državni praznik. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o tem, kako so se izgnanci iz Maribora po dvajsetih letih napotili na obisk v Srbijo ... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o tem, kako je v Mariboru nastalo prvo esperantsko društvo na Slovenskem … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o prvem slovenskem kirurgu-porodničarju, ki je bil doma v Slovenskih goricah... Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah se bomo spomnili prve poklicne napovedovalke Radia Maribor... Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o tem, kako je bila med Koprom in Izolo potopljena ladja – večja od Titanica. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov