Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
Spominčice danes govoriljo tudi o spominu na ameriško bombardiranje Maribora pred 77. leti …. Pripravlja Stane Kocutar.
Slišali boste tudi kako je osebna zgodba pisatelja Josipa Jurčiča pred dobrim poldrugim stoletjem postala prvi slovenski roman … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah prisluhnite tudi o spominu na samoraslega koroškega slikarja - posebneža … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Danes se spominjamo da mineva deset let od slovesna nekdanjega predsednika republike doktorja Janeza Drnovška ... Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Za vse, ki morda prav zdaj rešujete kakšno križanko bo najbrž zanimivo kdo in kdaj je objavil prvo križanko v slovenskem jeziku ….Prisluhnite Spominčicam, ki jih pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste, med drugim, slišali tudi o tem, da je tudi februarja 1952 zima resno kazala zobe …
V Spominčicah boste slišali tudi o slovitem skladatelju, ki je po spletu usode ustvarjal tudi v Mariboru ....
V Spominčicah Stane Kocutar govori tudi o režiserju iz Maribora, ki je pred stoletjem na tržaški oder postavil Cankarjev Hlapce …
V Spominčicah tudi o dnevu, ko je Maribor dobil sedanji železniški most čez Dravo …
V Spominčicah se spominjamo tudi škofa, ki je strokovnjak za kulturno zgodovino Prekmurja … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste izvedeli, kdo je Juretu Franku v Sarajevu pridržal smučki – ko je dal prvi intervju po osvojitvi srebrne olimpijske kolajne … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o snežnih težavah na Slovenskem – februarja pred 66. leti … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali o britanskem trgovcu češkega porekla,ki je s štajerskimi vini oskrboval tudi Buckinghamsko palačo in o Tini Maze in Sochiju...
V Spominčicah boste slišali tudi o pisatelju in duhovniku, ki je bil tudi daljni Prešernov sorodnik … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V današnjih Spominčicah boste slišali tudi o dnevu, ko je Tina Maze v zbirko dodala prvo slovensko žensko zlato v smuku. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o dnevu, ko je pred četrt stoletja Slovenska vojska dobila šolo za svoje častnike... Pripravil Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov