Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah boste slišali tudi o slovenskem alpinistu, ki je preplezal blizu 500 prvenstvenih smeri v skorajda vseh gorovjih sveta … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste izvedeli, da je pohorska zlata lisica tudi pred 30 leti – pobegnila v Kranjsko goro ... Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah boste slišali, da se je na današnji dan pred 75. leti na Spodnjem Slemenu pri Selnici ob Dravi rodil novinar in urednik Franček Jauk. Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o glasbeniku, ki je dodobra obogatil glasbeni arhiv Radia Maribor …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim, tudi o strokovnjaku za potrese iz Velike Nedelje ….
Danes boste, med drugim, slišali tudi o tem, da prav danes mineva 170 let od dne, ko je začel izhajati prvi slovenski politični časopis … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah o prvem slovenskem akademsko izobraženem rudarskem strokovnjaku … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o Mariborčanu – pionirju na področju razvoja padal …Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o današnji stoletnici rojstva znamenitega slovenskega matematike – ki je istega leta kot diplomiral – tudi doktoriral ….
V Spominčicah boste slišali tudi o dnevu, ko je Maribor dobil prvi v slovenskem jeziku pisan časopis … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste slišali tudi o pisatelju, ki je ustvaril Kekca in pred vojno živel tudi v Mariboru... Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o tem, kako je rojak iz okolice Ljutomera postal prvi deželni glavar slovenskega rodu na Kranjskem …
V Spominčicah boste slišal o filozofu in naravoslovcu iz okolice Brežic, ki se je zapisal v zgodovino Univerzitetne knjižnice v Pragi.
V Spominčicah boste slišali tudi o benečanu albanskih korenin, ki je tudi preko slovenskega ozemlja gradil habsburško južno železnico … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah , med drugim o pesniku iz Globokega pri Rimskih toplicah … Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah govorimo tudi o nepozabnem teologu in psihologu, ki ga je pred 112. leti dala Prlekija... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o Slovenki, ki je politiko tako dobro razumela, da je postala njena žrtve… Rubriko pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov