Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
3373 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
V Spominčicah, med drugim, o mariborskem duhovniku ki je pomagal prvim pohorskim partizanom. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o katastrofi v Bohovi pri Mariboru – pred natanko 100 leti … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o prazniku v Bogojini v Prekmurju, na današnji dan pred 90. leti … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o današnji 130 letnici rojstva enega najpomembnejših prekmurskih jezikoslovcev... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o dnevu, ko naj bi na najvišjo slovensko goro stopila prva človeška noga … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o tem, kako se je Maribor pred nekaj manj kot sedmimi desetletji oskrboval z zelenjavo … Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o najstarejšem doslej znanem ohranjenem pismu v slovenskem jeziku …. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste med drugim izvedeli, kdaj je cesarica Marija Terezija izdala patent, po katerem so morali biti vsi kozarci natančno meroslovno označeni ali kot rečemo – cimentirani … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah tudi o ustanovitelju prve slovenske banke v Mariboru... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o letalskem streljanju na Gorenjskem nebu, ki ga novejša zgodovina šteje za prvi oboroženi incident hladne vojne … Stane Kocutar.
Kaj se je na današnji dan v preteklosti zgodila v Ženavljah na Goričkem, da tega tudi po 82. letih niso pozabili ? Prisluhnite Stanetu Kocutarju.
V Spominčicah, med drugim, o rojaku slovenskih korenin, ki je bil kar 14 krat izvoljen v ameriški kongres. Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah boste izvedeli katera igralka je bila prva prejemnica Borštnikovega prstana … Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, med drugim, o oblegani gledališki predstavi v Rušah leta 1940... Pripravlja Stane Kocutar.
V Spominčicah, ki jih pripravlja Stane Kocutar, med drugim o tragični usodi ljubljanskega 17. pehotnega polka na samem začetku 1. svetovne vojne …
V Spominčicah o spominu na blagoslov mariborske frančiškanske cerkve … Pripravlja Stane Kocutar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah o mednarodno odmevnem slovenskem alpinističnem uspehu pred 90. leti . Pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov